A) Interval B) Lestvica C) Akord D) Ključ
A) Harmonija B) Interval C) Triad D) Octave
A) Sharp B) Ravna stran C) Naravni D) Dvojno ostrenje
A) Tonik B) Mediant C) Subdominantni D) Prevladujoča
A) Ravna stran B) Sharp C) Naravni D) Dvojno stanovanje
A) Intonacija B) Transpozicija C) Orkestracija D) Sinkopiranje
A) Označimo dinamiko B) Navedite časovni podpis C) Navedite ključ dela D) Prikaži spremembe tempa
A) Ritem B) Dinamika C) Pitch D) Tempo
A) Diminuendo B) Ritardando C) Crescendo D) Decrescendo
A) Razumevanje glasbenega zapisa, proučevanje pogledov znanstvenikov o glasbi od antike do danes in opredelitev procesov v muzikologiji. B) Raziskovanje elektronske produkcije zvoka, tehnik improvizacije in metod orkestracije. C) Preučevanje sistemov intonacije, metod komponiranja in praktičnih vidikov izvedbe. D) Analiza posameznih del, primerjava glasbenih nastopov in proučevanje zgodovinskih glasbil.
A) Preučuje samo sodobno glasbo, pri čemer zanemari zgodovinske perspektive. B) Poudarja improvizacijo nad metodami komponiranja. C) Osredotoča se na ustvarjanje zvoka z uporabo elektronskih naprav, namesto na tradicionalne instrumente. D) Začenja se z osnovnimi elementi, namesto posameznih del ali izvedb.
A) Samo pisna dela o glasbeni notaciji. B) Študij proizvodnje elektronskega zvoka. C) Metode in koncepti, ki jih skladatelji in glasbeniki uporabljajo pri ustvarjanju in izvedbi glasbe. D) Primerjalna analiza različnih glasbenih kultur.
A) Izobrazba iz področja glasbene akustike, izključno. B) Samo praktične izkušnje z izvajanjem glasbe. C) Izkušnje z izdelavo elektronskega zvoka. D) Univerzitetna izobrazba, običajno na magistrski ali doktorat stopnji.
A) Izključno primerjalna analiza. B) Matematika, grafična analiza in zahodna glasbena notacija. C) Predvsem tehnike improvizacije. D) Samo opisne in statistične metode.
A) Posameznik, ki se ukvarja izključno z akustiko glasbe. B) Skladatelj, specializiran za ustvarjanje elektronskih zvokov. C) Oseba, ki izvaja samo glasbo. D) Oseba, ki raziskuje ali poučuje glasbeno teorijo.
A) Mezopotamija B) Rim C) Egipt D) Grčija
A) Kovinske plošče B) Glinene tablice C) Papirusni zvitki D) Kamnite reliefi
A) Pred 500 pr. n. št. B) Pred 1500 pr. n. št. C) Pred 200 n. št. D) Pred 1000 pr. n. št.
A) Aristotel B) Herodot C) Sam Mirelman D) Platon
A) Število not v lestvici. B) Število glasbenih instrumentov. C) Število glasbenih modalnosti. D) Pentatonična lestvica, ki uporablja predvsem lestvico s petimi notami.
A) Lülü B) Shierlü C) Huangzhong, 'rumeni zvon' D) Ton feniksa
A) Nikomah iz Gerase B) Aristoksen C) Ptolemaj D) Kleonides
A) Aristoksen B) Porfirij C) Nikomah iz Gerase D) Ptolemaios (Πτολεμαίος), Klavdij
A) 100–150 našega štetja B) 2. stoletje našega štetja C) 3. ali 4. stoletje našega štetja D) 4. stoletje našega štetja ali kasneje
A) Harmonični uvod B) Harmonični elementi C) Uvod v harmonijo D) Uvod v umetnost glasbe
A) Bacchius Geron B) Porfirij C) Nikomah iz Gerase D) Aristoksen
A) 4. stoletje – 5. stoletje našega štetja B) 3. ali 4. stoletje našega štetja C) 100–150 našega štetja D) 2. stoletje našega štetja
A) 100–150 n. št. B) okoli 232–233 – okoli 305 n. št. C) 127–148 n. št. D) 428–347 pr. n. št.
A) Guzheng B) Erhu C) Dizi D) Pipa
A) Abū Yūsuf Ya'qūb al-Kindi B) Boethius C) Safi al-Din al-Urmawi D) al-Fārābi
A) Zgodovina, izvori in razvoj arabskega glasbenstva B) Arabska glasba C) Zamzama e wahdat-i-mῡsῑqῑ D) Petje po notah
A) Bāqiyā Nāyinῑ B) Nobena od zgornjih možnosti C) Baron Francois Rodolphe d'Erlanger D) Števan Thomas Symmes
A) Solfež 'do, re, mi' B) Nobena od zgornjih možnosti C) Solfež 'ti, do, re' D) Solfež 'fa, sol, la'
A) Baron Francois Rodolphe d'Erlanger B) Nobena od zgornjih možnosti C) Bāqiyā Nāyinῑ D) Pastor Thomas Symmes
A) 1750 B) 1900 C) 1720 D) 1800
A) Renesansa B) Baročno obdobje C) 19. stoletje D) 1750–1900
A) Evropske kulture B) Afriške kulture C) Bližnjevzhodne kulture D) Centralnoazijske kulture
A) Tretji B) Unison (enoglasje) C) Oktave D) Kvinta
A) 435 Hz B) 432 Hz C) 440 Hz D) 450 Hz
A) Dvanajst B) Osem C) Petnajst D) Sedem
A) Mala tercija B) Polton C) Celotni ton D) Oktave
A) Johann Sebastian Bach B) Ludwig van Beethoven C) Claude Debussy D) Arnold Schönberg
A) Monofonija B) Poliritmija C) Homofonija D) Sinkopa
A) Instrumentacija B) Tempo C) Glasnost D) Kontekst
A) Sinkopa B) Poliritmija C) Monofonija D) Homofonija
A) Melodija B) Ritem C) Gama D) Akord
A) Triade B) Progresije C) Inverzije D) Sekvence
A) Vzorčec lestvice B) Melodijska linija C) Sekvenca arpeggia D) Zaporedje akordov
A) Harmonija B) Polifonija C) Kontrapunkt D) Melodija
A) Kontrapunkt B) Melodija C) Polifonija D) Harmonija
A) Obdobje klasične glasbe B) Baročna glasba C) Jazz harmonija D) Vse od zgoraj
A) Razširjen akord B) Osnovni akord C) Primarni akord D) Preprost akord
A) Melodične linije B) Harmonične progresije C) Ritemski vzorci D) Rimske številke
A) Kontrapunkt B) Monofonija C) Polifonija D) Homofonija
A) Harmonija B) Akordi C) Melodija D) Tekstura
A) Glasnost B) Ritem C) Barva D) Višina
A) Majorska, minorska, velika septima B) Hitro, počasi, glasno, tiho C) Visoko, nizko, ostro, ploščato D) Svetlo, temno, visokotonovno, itd.
A) Sul tasto B) Cuivre C) Marcato D) Dolce
A) Crescendo (<) - postopoma naraščajoča glasnost B) Marcato (^) - poudarjeno C) Staccato (.) - kratko, odcepljeno D) Decrescendo (>) - postopoma padajoča glasnost
A) piano (p) B) forte (f) C) mezzo piano (mp) D) sforzando (sfz)
A) marcato B) tenuto C) staccatissimo D) legato
A) mezzo forte (mf) B) pianissississimo (pppp) C) forte (f) D) sforzando (sfz)
A) staccato B) legato C) spiccato D) tenuto
A) staccatissimo B) portato C) legato D) marcato
A) forte, ki je sledilo pianu B) sforzando C) piano, ki je sledilo fortu D) mezzo forte, kar pomeni zmerno glasno
A) fortississimo (ffff) B) pianissimo (pp) C) sforzando (sfz) D) mezzo piano (mp)
A) forte (f) B) mezzo forte (mf) C) piano (p) D) sforzando (sfz)
A) močan začetek z nenadnim zmanjšanjem B) nepoenaden zmanjšanje do nežne glasnosti C) postopoma naraščajoča glasnost D) zmerno glasna dinamika
A) legato B) staccato C) marcato D) tenuto
A) Akordi, ki spremljajo melodijo. B) Ena melodična linija z ritmično spremljavo. C) Več neodvisnih melodij, ki se predvajajo hkrati. D) Dve glasovi, pri čemer eden izvaja osnovni ton, drugi pa melodijo.
A) Ian Bent B) Adolf Bernhard Marx C) Heinrich Schenker D) David Lewin
A) Dominantna operacija. B) Tonalni prostor. C) Glasbene intervale. D) Akordne zaporednice.
A) Glasbene intervale. B) Akordne zaporednosti. C) Hierarhične relacije med glasbenimi dogodki. D) Dejanska ritem glasbe.
A) Povezave med glasbenimi elementi. B) Analitične tehnike Schenkerjeve šole. C) Tonalni prostori v glasbi. D) Sestava glasbenih elementov.
A) Adolf Bernhard Marx B) David Lewin C) Heinrich Schenker D) Ian Bent
A) Improvizacija B) Ritem C) Harmonija D) Ponavljanje
A) Molni triadi B) Naravne lestvice C) Arpegi D) Ritem
A) Instrumentacija B) Tempo C) Tema D) Glasbena forma
A) Obroč B) Končno polje C) Prosta abelova grupa D) Vektorjski prostor
A) Narava vpliva samo na biologijo, ne na glasbo. B) Narava sama po sebi je neverjetno matematična. C) Vpliv narave na glasbo je izključno estetske narave. D) Narava nima nobenega povezave z matematiko.
A) Abstraktna algebra B) Linearna algebra C) Diferencialna algebra D) Boolova algebra
A) Celoten serializem B) Splošni serializem C) Večplasten serializem D) Dvanajsttonska tehnika
A) Milton Babbitt B) Allen Forte C) Arnold Schönberg D) Howard Hanson
A) {2 5 9} B) {1 4 8} C) {0 4 7} D) {0 3 7}
A) Integralni serializem B) Tehnika dvanajsttonskega sistema C) Splošni serializem D) Post-tonalno razmišljanje
A) Transpozicija B) Analiza ritma C) Inverzija D) Dopolnitev
A) Philip Tagg B) Roland Barthes C) Raymond Monelle D) Kofi Agawu
A) Eero Tarasti B) Jean-Jacques Nattiez C) Heinrich Schenker D) Anthony Newcomb
A) Kofi Agawu B) Roland Barthes C) Raymond Monelle D) Philip Tagg
A) Anthony Newcomb B) Kofi Agawu C) Leonard B. Meyer D) Philip Tagg
A) 100 B) Približno 25 C) 10 D) 50
A) Delegat akademskega odbora B) Član upravnega odbora C) Napredna diploma prvostopenke D) Vse razen disertacije (doktorska naloga)
A) Vereniging voor Muziektheorie B) Društvo za glasbeno teorijo C) Gesellschaft für Musiktheorie D) Société d'Analyse musicale
A) Kofi Agawu B) Raymond Monelle C) Jean-Jacques Nattiez D) Robert Hatten |