Glasbena teorija - Test
A) Akord B) Ključ C) Interval D) Lestvica
A) Harmonija B) Interval C) Octave D) Triad
A) Naravni B) Sharp C) Ravna stran D) Dvojno ostrenje
A) Subdominantni B) Tonik C) Prevladujoča D) Mediant
A) Sharp B) Naravni C) Ravna stran D) Dvojno stanovanje
A) Sinkopiranje B) Intonacija C) Transpozicija D) Orkestracija
A) Navedite ključ dela B) Označimo dinamiko C) Prikaži spremembe tempa D) Navedite časovni podpis
A) Ritem B) Tempo C) Dinamika D) Pitch
A) Crescendo B) Ritardando C) Diminuendo D) Decrescendo
A) Analiza posameznih del, primerjava glasbenih nastopov in proučevanje zgodovinskih glasbil. B) Raziskovanje elektronske produkcije zvoka, tehnik improvizacije in metod orkestracije. C) Preučevanje sistemov intonacije, metod komponiranja in praktičnih vidikov izvedbe. D) Razumevanje glasbenega zapisa, proučevanje pogledov znanstvenikov o glasbi od antike do danes in opredelitev procesov v muzikologiji.
A) Poudarja improvizacijo nad metodami komponiranja. B) Preučuje samo sodobno glasbo, pri čemer zanemari zgodovinske perspektive. C) Osredotoča se na ustvarjanje zvoka z uporabo elektronskih naprav, namesto na tradicionalne instrumente. D) Začenja se z osnovnimi elementi, namesto posameznih del ali izvedb.
A) Študij proizvodnje elektronskega zvoka. B) Metode in koncepti, ki jih skladatelji in glasbeniki uporabljajo pri ustvarjanju in izvedbi glasbe. C) Samo pisna dela o glasbeni notaciji. D) Primerjalna analiza različnih glasbenih kultur.
A) Univerzitetna izobrazba, običajno na magistrski ali doktorat stopnji. B) Izkušnje z izdelavo elektronskega zvoka. C) Izobrazba iz področja glasbene akustike, izključno. D) Samo praktične izkušnje z izvajanjem glasbe.
A) Predvsem tehnike improvizacije. B) Samo opisne in statistične metode. C) Matematika, grafična analiza in zahodna glasbena notacija. D) Izključno primerjalna analiza.
A) Oseba, ki raziskuje ali poučuje glasbeno teorijo. B) Oseba, ki izvaja samo glasbo. C) Skladatelj, specializiran za ustvarjanje elektronskih zvokov. D) Posameznik, ki se ukvarja izključno z akustiko glasbe.
A) Egipt B) Mezopotamija C) Rim D) Grčija
A) Glinene tablice B) Kamnite reliefi C) Kovinske plošče D) Papirusni zvitki
A) Pred 1000 pr. n. št. B) Pred 200 n. št. C) Pred 1500 pr. n. št. D) Pred 500 pr. n. št.
A) Aristotel B) Herodot C) Platon D) Sam Mirelman
A) Število glasbenih modalnosti. B) Število not v lestvici. C) Pentatonična lestvica, ki uporablja predvsem lestvico s petimi notami. D) Število glasbenih instrumentov.
A) Lülü B) Ton feniksa C) Shierlü D) Huangzhong, 'rumeni zvon'
A) Aristoksen B) Ptolemaj C) Kleonides D) Nikomah iz Gerase
A) Aristoksen B) Nikomah iz Gerase C) Ptolemaios (Πτολεμαίος), Klavdij D) Porfirij
A) 3. ali 4. stoletje našega štetja B) 100–150 našega štetja C) 4. stoletje našega štetja ali kasneje D) 2. stoletje našega štetja
A) Harmonični elementi B) Harmonični uvod C) Uvod v umetnost glasbe D) Uvod v harmonijo
A) Bacchius Geron B) Porfirij C) Aristoksen D) Nikomah iz Gerase
A) 2. stoletje našega štetja B) 3. ali 4. stoletje našega štetja C) 100–150 našega štetja D) 4. stoletje – 5. stoletje našega štetja
A) 428–347 pr. n. št. B) okoli 232–233 – okoli 305 n. št. C) 127–148 n. št. D) 100–150 n. št.
A) Dizi B) Guzheng C) Pipa D) Erhu
A) Safi al-Din al-Urmawi B) al-Fārābi C) Boethius D) Abū Yūsuf Ya'qūb al-Kindi
A) Arabska glasba B) Zgodovina, izvori in razvoj arabskega glasbenstva C) Zamzama e wahdat-i-mῡsῑqῑ D) Petje po notah
A) Bāqiyā Nāyinῑ B) Nobena od zgornjih možnosti C) Baron Francois Rodolphe d'Erlanger D) Števan Thomas Symmes
A) Nobena od zgornjih možnosti B) Solfež 'fa, sol, la' C) Solfež 'ti, do, re' D) Solfež 'do, re, mi'
A) Baron Francois Rodolphe d'Erlanger B) Nobena od zgornjih možnosti C) Pastor Thomas Symmes D) Bāqiyā Nāyinῑ
A) 1720 B) 1800 C) 1750 D) 1900
A) 1750–1900 B) Baročno obdobje C) 19. stoletje D) Renesansa
A) Bližnjevzhodne kulture B) Evropske kulture C) Afriške kulture D) Centralnoazijske kulture
A) Kvinta B) Unison (enoglasje) C) Oktave D) Tretji
A) 440 Hz B) 432 Hz C) 435 Hz D) 450 Hz
A) Petnajst B) Osem C) Dvanajst D) Sedem
A) Mala tercija B) Oktave C) Celotni ton D) Polton
A) Johann Sebastian Bach B) Ludwig van Beethoven C) Claude Debussy D) Arnold Schönberg
A) Monofonija B) Sinkopa C) Poliritmija D) Homofonija
A) Instrumentacija B) Glasnost C) Tempo D) Kontekst
A) Homofonija B) Monofonija C) Poliritmija D) Sinkopa
A) Melodija B) Gama C) Akord D) Ritem
A) Sekvence B) Progresije C) Triade D) Inverzije
A) Melodijska linija B) Vzorčec lestvice C) Zaporedje akordov D) Sekvenca arpeggia
A) Kontrapunkt B) Harmonija C) Melodija D) Polifonija
A) Kontrapunkt B) Polifonija C) Melodija D) Harmonija
A) Jazz harmonija B) Obdobje klasične glasbe C) Vse od zgoraj D) Baročna glasba
A) Razširjen akord B) Preprost akord C) Primarni akord D) Osnovni akord
A) Ritemski vzorci B) Harmonične progresije C) Melodične linije D) Rimske številke
A) Kontrapunkt B) Homofonija C) Polifonija D) Monofonija
A) Harmonija B) Melodija C) Akordi D) Tekstura
A) Ritem B) Barva C) Višina D) Glasnost
A) Svetlo, temno, visokotonovno, itd. B) Visoko, nizko, ostro, ploščato C) Majorska, minorska, velika septima D) Hitro, počasi, glasno, tiho
A) Marcato B) Sul tasto C) Cuivre D) Dolce
A) Marcato (^) - poudarjeno B) Crescendo (<) - postopoma naraščajoča glasnost C) Staccato (.) - kratko, odcepljeno D) Decrescendo (>) - postopoma padajoča glasnost
A) sforzando (sfz) B) piano (p) C) forte (f) D) mezzo piano (mp)
A) staccatissimo B) tenuto C) marcato D) legato
A) forte (f) B) mezzo forte (mf) C) pianissississimo (pppp) D) sforzando (sfz)
A) spiccato B) tenuto C) staccato D) legato
A) staccatissimo B) marcato C) legato D) portato
A) mezzo forte, kar pomeni zmerno glasno B) sforzando C) forte, ki je sledilo pianu D) piano, ki je sledilo fortu
A) mezzo piano (mp) B) sforzando (sfz) C) fortississimo (ffff) D) pianissimo (pp)
A) mezzo forte (mf) B) piano (p) C) forte (f) D) sforzando (sfz)
A) nepoenaden zmanjšanje do nežne glasnosti B) zmerno glasna dinamika C) postopoma naraščajoča glasnost D) močan začetek z nenadnim zmanjšanjem
A) tenuto B) marcato C) legato D) staccato
A) Več neodvisnih melodij, ki se predvajajo hkrati. B) Dve glasovi, pri čemer eden izvaja osnovni ton, drugi pa melodijo. C) Ena melodična linija z ritmično spremljavo. D) Akordi, ki spremljajo melodijo.
A) David Lewin B) Ian Bent C) Adolf Bernhard Marx D) Heinrich Schenker
A) Akordne zaporednice. B) Dominantna operacija. C) Tonalni prostor. D) Glasbene intervale.
A) Dejanska ritem glasbe. B) Glasbene intervale. C) Hierarhične relacije med glasbenimi dogodki. D) Akordne zaporednosti.
A) Tonalni prostori v glasbi. B) Analitične tehnike Schenkerjeve šole. C) Sestava glasbenih elementov. D) Povezave med glasbenimi elementi.
A) David Lewin B) Adolf Bernhard Marx C) Heinrich Schenker D) Ian Bent
A) Improvizacija B) Harmonija C) Ritem D) Ponavljanje
A) Naravne lestvice B) Arpegi C) Ritem D) Molni triadi
A) Glasbena forma B) Instrumentacija C) Tema D) Tempo
A) Končno polje B) Prosta abelova grupa C) Vektorjski prostor D) Obroč
A) Narava vpliva samo na biologijo, ne na glasbo. B) Narava nima nobenega povezave z matematiko. C) Narava sama po sebi je neverjetno matematična. D) Vpliv narave na glasbo je izključno estetske narave.
A) Abstraktna algebra B) Boolova algebra C) Diferencialna algebra D) Linearna algebra
A) Splošni serializem B) Dvanajsttonska tehnika C) Celoten serializem D) Večplasten serializem
A) Allen Forte B) Milton Babbitt C) Howard Hanson D) Arnold Schönberg
A) {1 4 8} B) {0 4 7} C) {0 3 7} D) {2 5 9}
A) Post-tonalno razmišljanje B) Tehnika dvanajsttonskega sistema C) Splošni serializem D) Integralni serializem
A) Transpozicija B) Dopolnitev C) Inverzija D) Analiza ritma
A) Philip Tagg B) Roland Barthes C) Kofi Agawu D) Raymond Monelle
A) Jean-Jacques Nattiez B) Anthony Newcomb C) Heinrich Schenker D) Eero Tarasti
A) Roland Barthes B) Raymond Monelle C) Philip Tagg D) Kofi Agawu
A) Leonard B. Meyer B) Anthony Newcomb C) Philip Tagg D) Kofi Agawu
A) 10 B) 100 C) 50 D) Približno 25
A) Vse razen disertacije (doktorska naloga) B) Napredna diploma prvostopenke C) Član upravnega odbora D) Delegat akademskega odbora
A) Gesellschaft für Musiktheorie B) Société d'Analyse musicale C) Društvo za glasbeno teorijo D) Vereniging voor Muziektheorie
A) Robert Hatten B) Kofi Agawu C) Jean-Jacques Nattiez D) Raymond Monelle |
Ustvarjeno z That Quiz —
kjer je utrjevanje matematike s testi vedno le en klik stran.