A) Ključ B) Interval C) Akord D) Lestvica
A) Interval B) Triad C) Octave D) Harmonija
A) Dvojno ostrenje B) Sharp C) Naravni D) Ravna stran
A) Tonik B) Mediant C) Subdominantni D) Prevladujoča
A) Dvojno stanovanje B) Naravni C) Sharp D) Ravna stran
A) Sinkopiranje B) Intonacija C) Orkestracija D) Transpozicija
A) Prikaži spremembe tempa B) Navedite ključ dela C) Označimo dinamiko D) Navedite časovni podpis
A) Dinamika B) Pitch C) Tempo D) Ritem
A) Crescendo B) Decrescendo C) Diminuendo D) Ritardando
A) Preučevanje sistemov intonacije, metod komponiranja in praktičnih vidikov izvedbe. B) Razumevanje glasbenega zapisa, proučevanje pogledov znanstvenikov o glasbi od antike do danes in opredelitev procesov v muzikologiji. C) Analiza posameznih del, primerjava glasbenih nastopov in proučevanje zgodovinskih glasbil. D) Raziskovanje elektronske produkcije zvoka, tehnik improvizacije in metod orkestracije.
A) Preučuje samo sodobno glasbo, pri čemer zanemari zgodovinske perspektive. B) Osredotoča se na ustvarjanje zvoka z uporabo elektronskih naprav, namesto na tradicionalne instrumente. C) Začenja se z osnovnimi elementi, namesto posameznih del ali izvedb. D) Poudarja improvizacijo nad metodami komponiranja.
A) Metode in koncepti, ki jih skladatelji in glasbeniki uporabljajo pri ustvarjanju in izvedbi glasbe. B) Samo pisna dela o glasbeni notaciji. C) Primerjalna analiza različnih glasbenih kultur. D) Študij proizvodnje elektronskega zvoka.
A) Samo praktične izkušnje z izvajanjem glasbe. B) Izobrazba iz področja glasbene akustike, izključno. C) Izkušnje z izdelavo elektronskega zvoka. D) Univerzitetna izobrazba, običajno na magistrski ali doktorat stopnji.
A) Matematika, grafična analiza in zahodna glasbena notacija. B) Predvsem tehnike improvizacije. C) Samo opisne in statistične metode. D) Izključno primerjalna analiza.
A) Oseba, ki izvaja samo glasbo. B) Oseba, ki raziskuje ali poučuje glasbeno teorijo. C) Posameznik, ki se ukvarja izključno z akustiko glasbe. D) Skladatelj, specializiran za ustvarjanje elektronskih zvokov.
A) Egipt B) Mezopotamija C) Grčija D) Rim
A) Kovinske plošče B) Kamnite reliefi C) Glinene tablice D) Papirusni zvitki
A) Pred 1000 pr. n. št. B) Pred 200 n. št. C) Pred 500 pr. n. št. D) Pred 1500 pr. n. št.
A) Aristotel B) Herodot C) Platon D) Sam Mirelman
A) Pentatonična lestvica, ki uporablja predvsem lestvico s petimi notami. B) Število glasbenih instrumentov. C) Število not v lestvici. D) Število glasbenih modalnosti.
A) Ton feniksa B) Huangzhong, 'rumeni zvon' C) Lülü D) Shierlü
A) Ptolemaj B) Kleonides C) Nikomah iz Gerase D) Aristoksen
A) Porfirij B) Aristoksen C) Ptolemaios (Πτολεμαίος), Klavdij D) Nikomah iz Gerase
A) 2. stoletje našega štetja B) 4. stoletje našega štetja ali kasneje C) 3. ali 4. stoletje našega štetja D) 100–150 našega štetja
A) Harmonični elementi B) Uvod v harmonijo C) Uvod v umetnost glasbe D) Harmonični uvod
A) Porfirij B) Bacchius Geron C) Aristoksen D) Nikomah iz Gerase
A) 2. stoletje našega štetja B) 100–150 našega štetja C) 3. ali 4. stoletje našega štetja D) 4. stoletje – 5. stoletje našega štetja
A) 100–150 n. št. B) 428–347 pr. n. št. C) okoli 232–233 – okoli 305 n. št. D) 127–148 n. št.
A) Erhu B) Pipa C) Dizi D) Guzheng
A) Abū Yūsuf Ya'qūb al-Kindi B) Safi al-Din al-Urmawi C) al-Fārābi D) Boethius
A) Zamzama e wahdat-i-mῡsῑqῑ B) Arabska glasba C) Petje po notah D) Zgodovina, izvori in razvoj arabskega glasbenstva
A) Bāqiyā Nāyinῑ B) Števan Thomas Symmes C) Baron Francois Rodolphe d'Erlanger D) Nobena od zgornjih možnosti
A) Solfež 'ti, do, re' B) Solfež 'fa, sol, la' C) Nobena od zgornjih možnosti D) Solfež 'do, re, mi'
A) Nobena od zgornjih možnosti B) Bāqiyā Nāyinῑ C) Pastor Thomas Symmes D) Baron Francois Rodolphe d'Erlanger
A) 1800 B) 1900 C) 1750 D) 1720
A) 19. stoletje B) Baročno obdobje C) Renesansa D) 1750–1900
A) Afriške kulture B) Centralnoazijske kulture C) Evropske kulture D) Bližnjevzhodne kulture
A) Oktave B) Tretji C) Unison (enoglasje) D) Kvinta
A) 432 Hz B) 450 Hz C) 440 Hz D) 435 Hz
A) Osem B) Sedem C) Dvanajst D) Petnajst
A) Polton B) Celotni ton C) Oktave D) Mala tercija
A) Claude Debussy B) Arnold Schönberg C) Ludwig van Beethoven D) Johann Sebastian Bach
A) Homofonija B) Sinkopa C) Monofonija D) Poliritmija
A) Kontekst B) Glasnost C) Tempo D) Instrumentacija
A) Poliritmija B) Homofonija C) Sinkopa D) Monofonija
A) Melodija B) Gama C) Ritem D) Akord
A) Triade B) Inverzije C) Progresije D) Sekvence
A) Vzorčec lestvice B) Zaporedje akordov C) Melodijska linija D) Sekvenca arpeggia
A) Melodija B) Kontrapunkt C) Polifonija D) Harmonija
A) Polifonija B) Melodija C) Harmonija D) Kontrapunkt
A) Obdobje klasične glasbe B) Baročna glasba C) Jazz harmonija D) Vse od zgoraj
A) Primarni akord B) Razširjen akord C) Preprost akord D) Osnovni akord
A) Ritemski vzorci B) Harmonične progresije C) Melodične linije D) Rimske številke
A) Kontrapunkt B) Monofonija C) Homofonija D) Polifonija
A) Tekstura B) Harmonija C) Melodija D) Akordi
A) Glasnost B) Ritem C) Barva D) Višina
A) Hitro, počasi, glasno, tiho B) Visoko, nizko, ostro, ploščato C) Majorska, minorska, velika septima D) Svetlo, temno, visokotonovno, itd.
A) Sul tasto B) Marcato C) Dolce D) Cuivre
A) Crescendo (<) - postopoma naraščajoča glasnost B) Marcato (^) - poudarjeno C) Staccato (.) - kratko, odcepljeno D) Decrescendo (>) - postopoma padajoča glasnost
A) sforzando (sfz) B) forte (f) C) mezzo piano (mp) D) piano (p)
A) legato B) staccatissimo C) marcato D) tenuto
A) mezzo forte (mf) B) sforzando (sfz) C) pianissississimo (pppp) D) forte (f)
A) tenuto B) spiccato C) staccato D) legato
A) legato B) portato C) marcato D) staccatissimo
A) sforzando B) mezzo forte, kar pomeni zmerno glasno C) forte, ki je sledilo pianu D) piano, ki je sledilo fortu
A) mezzo piano (mp) B) fortississimo (ffff) C) sforzando (sfz) D) pianissimo (pp)
A) mezzo forte (mf) B) forte (f) C) sforzando (sfz) D) piano (p)
A) nepoenaden zmanjšanje do nežne glasnosti B) zmerno glasna dinamika C) močan začetek z nenadnim zmanjšanjem D) postopoma naraščajoča glasnost
A) marcato B) tenuto C) legato D) staccato
A) Dve glasovi, pri čemer eden izvaja osnovni ton, drugi pa melodijo. B) Akordi, ki spremljajo melodijo. C) Več neodvisnih melodij, ki se predvajajo hkrati. D) Ena melodična linija z ritmično spremljavo.
A) Ian Bent B) David Lewin C) Adolf Bernhard Marx D) Heinrich Schenker
A) Dominantna operacija. B) Akordne zaporednice. C) Glasbene intervale. D) Tonalni prostor.
A) Glasbene intervale. B) Akordne zaporednosti. C) Dejanska ritem glasbe. D) Hierarhične relacije med glasbenimi dogodki.
A) Sestava glasbenih elementov. B) Tonalni prostori v glasbi. C) Povezave med glasbenimi elementi. D) Analitične tehnike Schenkerjeve šole.
A) Heinrich Schenker B) Adolf Bernhard Marx C) Ian Bent D) David Lewin
A) Ritem B) Improvizacija C) Harmonija D) Ponavljanje
A) Naravne lestvice B) Molni triadi C) Arpegi D) Ritem
A) Tema B) Instrumentacija C) Glasbena forma D) Tempo
A) Končno polje B) Vektorjski prostor C) Prosta abelova grupa D) Obroč
A) Narava vpliva samo na biologijo, ne na glasbo. B) Narava nima nobenega povezave z matematiko. C) Vpliv narave na glasbo je izključno estetske narave. D) Narava sama po sebi je neverjetno matematična.
A) Abstraktna algebra B) Linearna algebra C) Boolova algebra D) Diferencialna algebra
A) Večplasten serializem B) Splošni serializem C) Dvanajsttonska tehnika D) Celoten serializem
A) Howard Hanson B) Milton Babbitt C) Arnold Schönberg D) Allen Forte
A) {0 3 7} B) {2 5 9} C) {1 4 8} D) {0 4 7}
A) Post-tonalno razmišljanje B) Splošni serializem C) Integralni serializem D) Tehnika dvanajsttonskega sistema
A) Transpozicija B) Inverzija C) Analiza ritma D) Dopolnitev
A) Kofi Agawu B) Roland Barthes C) Philip Tagg D) Raymond Monelle
A) Jean-Jacques Nattiez B) Anthony Newcomb C) Eero Tarasti D) Heinrich Schenker
A) Roland Barthes B) Raymond Monelle C) Kofi Agawu D) Philip Tagg
A) Anthony Newcomb B) Leonard B. Meyer C) Kofi Agawu D) Philip Tagg
A) Približno 25 B) 10 C) 100 D) 50
A) Napredna diploma prvostopenke B) Delegat akademskega odbora C) Član upravnega odbora D) Vse razen disertacije (doktorska naloga)
A) Društvo za glasbeno teorijo B) Gesellschaft für Musiktheorie C) Vereniging voor Muziektheorie D) Société d'Analyse musicale
A) Kofi Agawu B) Raymond Monelle C) Jean-Jacques Nattiez D) Robert Hatten |