A) Interval B) Akord C) Lestvica D) Ključ
A) Harmonija B) Octave C) Interval D) Triad
A) Sharp B) Dvojno ostrenje C) Ravna stran D) Naravni
A) Mediant B) Prevladujoča C) Subdominantni D) Tonik
A) Ravna stran B) Sharp C) Naravni D) Dvojno stanovanje
A) Intonacija B) Transpozicija C) Sinkopiranje D) Orkestracija
A) Navedite ključ dela B) Navedite časovni podpis C) Prikaži spremembe tempa D) Označimo dinamiko
A) Ritem B) Tempo C) Dinamika D) Pitch
A) Crescendo B) Decrescendo C) Ritardando D) Diminuendo
A) Razumevanje glasbenega zapisa, proučevanje pogledov znanstvenikov o glasbi od antike do danes in opredelitev procesov v muzikologiji. B) Preučevanje sistemov intonacije, metod komponiranja in praktičnih vidikov izvedbe. C) Raziskovanje elektronske produkcije zvoka, tehnik improvizacije in metod orkestracije. D) Analiza posameznih del, primerjava glasbenih nastopov in proučevanje zgodovinskih glasbil.
A) Preučuje samo sodobno glasbo, pri čemer zanemari zgodovinske perspektive. B) Začenja se z osnovnimi elementi, namesto posameznih del ali izvedb. C) Poudarja improvizacijo nad metodami komponiranja. D) Osredotoča se na ustvarjanje zvoka z uporabo elektronskih naprav, namesto na tradicionalne instrumente.
A) Samo pisna dela o glasbeni notaciji. B) Študij proizvodnje elektronskega zvoka. C) Metode in koncepti, ki jih skladatelji in glasbeniki uporabljajo pri ustvarjanju in izvedbi glasbe. D) Primerjalna analiza različnih glasbenih kultur.
A) Samo praktične izkušnje z izvajanjem glasbe. B) Izobrazba iz področja glasbene akustike, izključno. C) Univerzitetna izobrazba, običajno na magistrski ali doktorat stopnji. D) Izkušnje z izdelavo elektronskega zvoka.
A) Predvsem tehnike improvizacije. B) Matematika, grafična analiza in zahodna glasbena notacija. C) Samo opisne in statistične metode. D) Izključno primerjalna analiza.
A) Skladatelj, specializiran za ustvarjanje elektronskih zvokov. B) Posameznik, ki se ukvarja izključno z akustiko glasbe. C) Oseba, ki izvaja samo glasbo. D) Oseba, ki raziskuje ali poučuje glasbeno teorijo.
A) Grčija B) Rim C) Mezopotamija D) Egipt
A) Kamnite reliefi B) Papirusni zvitki C) Glinene tablice D) Kovinske plošče
A) Pred 200 n. št. B) Pred 1000 pr. n. št. C) Pred 1500 pr. n. št. D) Pred 500 pr. n. št.
A) Platon B) Sam Mirelman C) Aristotel D) Herodot
A) Število not v lestvici. B) Pentatonična lestvica, ki uporablja predvsem lestvico s petimi notami. C) Število glasbenih instrumentov. D) Število glasbenih modalnosti.
A) Shierlü B) Lülü C) Huangzhong, 'rumeni zvon' D) Ton feniksa
A) Nikomah iz Gerase B) Kleonides C) Aristoksen D) Ptolemaj
A) Ptolemaios (Πτολεμαίος), Klavdij B) Porfirij C) Nikomah iz Gerase D) Aristoksen
A) 2. stoletje našega štetja B) 4. stoletje našega štetja ali kasneje C) 3. ali 4. stoletje našega štetja D) 100–150 našega štetja
A) Uvod v harmonijo B) Harmonični elementi C) Uvod v umetnost glasbe D) Harmonični uvod
A) Nikomah iz Gerase B) Aristoksen C) Porfirij D) Bacchius Geron
A) 2. stoletje našega štetja B) 100–150 našega štetja C) 3. ali 4. stoletje našega štetja D) 4. stoletje – 5. stoletje našega štetja
A) okoli 232–233 – okoli 305 n. št. B) 428–347 pr. n. št. C) 127–148 n. št. D) 100–150 n. št.
A) Pipa B) Guzheng C) Erhu D) Dizi
A) al-Fārābi B) Boethius C) Abū Yūsuf Ya'qūb al-Kindi D) Safi al-Din al-Urmawi
A) Zgodovina, izvori in razvoj arabskega glasbenstva B) Zamzama e wahdat-i-mῡsῑqῑ C) Arabska glasba D) Petje po notah
A) Baron Francois Rodolphe d'Erlanger B) Nobena od zgornjih možnosti C) Števan Thomas Symmes D) Bāqiyā Nāyinῑ
A) Solfež 'ti, do, re' B) Solfež 'fa, sol, la' C) Solfež 'do, re, mi' D) Nobena od zgornjih možnosti
A) Baron Francois Rodolphe d'Erlanger B) Nobena od zgornjih možnosti C) Bāqiyā Nāyinῑ D) Pastor Thomas Symmes
A) 1720 B) 1900 C) 1750 D) 1800
A) 19. stoletje B) Renesansa C) Baročno obdobje D) 1750–1900
A) Centralnoazijske kulture B) Afriške kulture C) Bližnjevzhodne kulture D) Evropske kulture
A) Tretji B) Kvinta C) Oktave D) Unison (enoglasje)
A) 440 Hz B) 450 Hz C) 435 Hz D) 432 Hz
A) Dvanajst B) Osem C) Petnajst D) Sedem
A) Polton B) Oktave C) Celotni ton D) Mala tercija
A) Arnold Schönberg B) Claude Debussy C) Johann Sebastian Bach D) Ludwig van Beethoven
A) Sinkopa B) Homofonija C) Monofonija D) Poliritmija
A) Instrumentacija B) Glasnost C) Kontekst D) Tempo
A) Monofonija B) Homofonija C) Poliritmija D) Sinkopa
A) Akord B) Gama C) Ritem D) Melodija
A) Triade B) Progresije C) Sekvence D) Inverzije
A) Zaporedje akordov B) Sekvenca arpeggia C) Melodijska linija D) Vzorčec lestvice
A) Polifonija B) Melodija C) Harmonija D) Kontrapunkt
A) Polifonija B) Harmonija C) Kontrapunkt D) Melodija
A) Jazz harmonija B) Vse od zgoraj C) Baročna glasba D) Obdobje klasične glasbe
A) Razširjen akord B) Preprost akord C) Osnovni akord D) Primarni akord
A) Ritemski vzorci B) Melodične linije C) Harmonične progresije D) Rimske številke
A) Homofonija B) Kontrapunkt C) Monofonija D) Polifonija
A) Akordi B) Harmonija C) Melodija D) Tekstura
A) Glasnost B) Barva C) Višina D) Ritem
A) Visoko, nizko, ostro, ploščato B) Majorska, minorska, velika septima C) Svetlo, temno, visokotonovno, itd. D) Hitro, počasi, glasno, tiho
A) Dolce B) Sul tasto C) Marcato D) Cuivre
A) Decrescendo (>) - postopoma padajoča glasnost B) Marcato (^) - poudarjeno C) Staccato (.) - kratko, odcepljeno D) Crescendo (<) - postopoma naraščajoča glasnost
A) mezzo piano (mp) B) sforzando (sfz) C) piano (p) D) forte (f)
A) tenuto B) marcato C) staccatissimo D) legato
A) forte (f) B) mezzo forte (mf) C) pianissississimo (pppp) D) sforzando (sfz)
A) tenuto B) legato C) spiccato D) staccato
A) portato B) staccatissimo C) legato D) marcato
A) forte, ki je sledilo pianu B) mezzo forte, kar pomeni zmerno glasno C) sforzando D) piano, ki je sledilo fortu
A) fortississimo (ffff) B) sforzando (sfz) C) mezzo piano (mp) D) pianissimo (pp)
A) sforzando (sfz) B) forte (f) C) piano (p) D) mezzo forte (mf)
A) močan začetek z nenadnim zmanjšanjem B) nepoenaden zmanjšanje do nežne glasnosti C) zmerno glasna dinamika D) postopoma naraščajoča glasnost
A) marcato B) tenuto C) staccato D) legato
A) Več neodvisnih melodij, ki se predvajajo hkrati. B) Ena melodična linija z ritmično spremljavo. C) Akordi, ki spremljajo melodijo. D) Dve glasovi, pri čemer eden izvaja osnovni ton, drugi pa melodijo.
A) Heinrich Schenker B) David Lewin C) Ian Bent D) Adolf Bernhard Marx
A) Dominantna operacija. B) Akordne zaporednice. C) Glasbene intervale. D) Tonalni prostor.
A) Hierarhične relacije med glasbenimi dogodki. B) Dejanska ritem glasbe. C) Glasbene intervale. D) Akordne zaporednosti.
A) Analitične tehnike Schenkerjeve šole. B) Sestava glasbenih elementov. C) Povezave med glasbenimi elementi. D) Tonalni prostori v glasbi.
A) David Lewin B) Ian Bent C) Heinrich Schenker D) Adolf Bernhard Marx
A) Ritem B) Ponavljanje C) Harmonija D) Improvizacija
A) Naravne lestvice B) Arpegi C) Ritem D) Molni triadi
A) Tema B) Tempo C) Instrumentacija D) Glasbena forma
A) Končno polje B) Prosta abelova grupa C) Obroč D) Vektorjski prostor
A) Vpliv narave na glasbo je izključno estetske narave. B) Narava sama po sebi je neverjetno matematična. C) Narava vpliva samo na biologijo, ne na glasbo. D) Narava nima nobenega povezave z matematiko.
A) Diferencialna algebra B) Linearna algebra C) Abstraktna algebra D) Boolova algebra
A) Dvanajsttonska tehnika B) Večplasten serializem C) Splošni serializem D) Celoten serializem
A) Allen Forte B) Howard Hanson C) Milton Babbitt D) Arnold Schönberg
A) {1 4 8} B) {2 5 9} C) {0 4 7} D) {0 3 7}
A) Tehnika dvanajsttonskega sistema B) Integralni serializem C) Post-tonalno razmišljanje D) Splošni serializem
A) Transpozicija B) Dopolnitev C) Inverzija D) Analiza ritma
A) Philip Tagg B) Roland Barthes C) Raymond Monelle D) Kofi Agawu
A) Eero Tarasti B) Anthony Newcomb C) Jean-Jacques Nattiez D) Heinrich Schenker
A) Raymond Monelle B) Roland Barthes C) Kofi Agawu D) Philip Tagg
A) Philip Tagg B) Anthony Newcomb C) Kofi Agawu D) Leonard B. Meyer
A) 10 B) 100 C) Približno 25 D) 50
A) Član upravnega odbora B) Delegat akademskega odbora C) Napredna diploma prvostopenke D) Vse razen disertacije (doktorska naloga)
A) Gesellschaft für Musiktheorie B) Société d'Analyse musicale C) Društvo za glasbeno teorijo D) Vereniging voor Muziektheorie
A) Robert Hatten B) Jean-Jacques Nattiez C) Raymond Monelle D) Kofi Agawu |