Ekonomika nepremičnin - Test
Ekonomika nepremičnin
  • 1. Ekonomika nepremičnin je študija dejavnikov, ki vplivajo na cene, ponudbo in povpraševanje po nepremičninah. Vključuje analizo, kako spremembe gospodarskih razmer, vladnih politik in tržnih trendov vplivajo na trg nepremičnin. To področje raziskuje različne koncepte, kot so vrednosti nepremičnin, raba zemljišč, urbani razvoj in financiranje nepremičnin. Razumevanje ekonomije nepremičnin je ključno za vlagatelje, razvijalce, oblikovalce politik in vse, ki se zanimajo za nakup ali prodajo nepremičnin, da lahko sprejemajo premišljene odločitve in čim bolj povečajo svoj donos na trgu nepremičnin.

    Kaj pomeni kratica ROI v ekonomiji nepremičnin?
A) Naložbe v nepremičnine
B) Obrestna mera
C) Donosnost naložbe
D) Indeks zasedenosti najemnikov
  • 2. Kateri izraz se nanaša na povečanje vrednosti nepremičnine skozi čas?
A) Amortizacija
B) Cenitev
C) Amortizacija
D) Lastniški kapital
  • 3. Katera vrsta nepremičnine se kupi z namenom, da bi s preprodajo ustvarili dobiček?
A) Naložbene nepremičnine
B) Prosto zemljišče
C) Primarno prebivališče
D) Mobilna hiša
  • 4. Kakšen je postopek ocenjevanja vrednosti nepremičnine pred njeno gradnjo?
A) Geodetska služba
B) Zaplemba
C) Prenos
D) Ocenjevanje
  • 5. Pri kateri vrsti posojila mora posojilojemalec v določenem obdobju plačevati samo obresti, preden začne plačevati glavnico?
A) Balonsko posojilo
B) Posojilo z variabilno obrestno mero
C) Posojilo s fiksno obrestno mero
D) Posojilo z izključno obrestno mero
  • 6. Kateri izraz se nanaša na prakso nakupa nepremičnin v pričakovanju prihodnjega zvišanja cen?
A) Kapitalski dobiček
B) Finančni vzvod
C) Povečanje lastniškega kapitala
D) Špekulacije
  • 7. Kaj je študija in napovedovanje tržnih trendov na področju nepremičnin?
A) Vrednotenje nepremičnin
B) Finančno modeliranje
C) Upravljanje portfelja
D) Analiza trga
  • 8. Kolikšen odstotek vrednosti nepremičnine velja za standardno predplačilo pri nepremičninah?
A) 5%
B) 10%
C) 20%
D) 30%
  • 9. Kako se imenuje razmerje med neto prihodki iz poslovanja nepremičnine in njeno vrednostjo?
A) Multiplikator bruto najemnine
B) Denarni donos
C) Koeficient pokritosti dolga
D) Stopnja kapitalizacije
  • 10. Kakšen je glavni cilj ekonomije nepremičnin?
A) Študij uporabe kmetijskih zemljišč.
B) Analiziranje le urbanih ekonomskih trendov.
C) Opisovanje in napovedovanje ekonomskih vzorcev ponudbe in povpraševanja.
D) Osredotočanje izključno na trge stanovanjskih nepremičnin.
  • 11. Katero področje je bolj specializirano v primerjavi z ekonomijo nepremičnin?
A) Urbana ekonomija.
B) Ekonomija stanovanjskega sektorja.
C) Finančna ekonomija.
D) Prostorska ekonomija.
  • 12. Kdo so vlagatelji, ki se v nepremičninskem trgu štejejo za 'čiste' vlagatelje?
A) Razvijalci, ki gradijo nove nepremičnine.
B) Najemniki, ki porabljajo bivalne storitve.
C) Lastniki, ki ne živijo v nepremičninah, ki jih kupijo.
D) Uporabniki, ki živijo v nepremičninah ali jih uporabljajo za poslovne namene.
  • 13. Kakšno vlogo imajo posredniki na trgu nepremičnin?
A) Posredniki uporabljajo nepremičnine kot najemniki.
B) Posredniki obnavljajo obstoječe nepremičnine.
C) Posredniki pripravljajo zemljišča za gradnjo.
D) Posredniki omogočajo nakup in prodajo nepremičnin.
  • 14. Katera značilnost trga nepremičnin zahteva, da se ta modelira kot trg s tokovi in zalogami?
A) Heterogenost.
B) Nemožnost premika (nepremičnin).
C) Visoki stroški transakcij.
D) Trajnost.
  • 15. Kako ekonomisti definirajo ponudbo nepremičnin, da bi upoštevali njeno raznolikost?
A) Glede na število zgradb.
B) Z uporabo meritev površine zemljišča.
C) Glede na število enot za storitve.
D) Izključno na podlagi lokacije.
  • 16. Kakšni so tipični stroški transakcije za prodajalca nepremičnine?
A) Med 1,5 % in 6 % kupne cene.
B) Od 10 % do 15 % kupne cene.
C) Fiksno 20 %, ne glede na lokacijo.
D) Manj kot 1 % kupne cene.
  • 17. Zakaj se nepremičnine ne morejo fizično premakniti do potrošnikov?
A) Zaradi svoje dolgotrajnosti.
B) Zaradi visokih transakcijskih stroškov.
C) Ker so nepremičnine geografsko nepomljive.
D) Zaradi hitrih prilagoditev trga.
  • 18. Kaj je potrebno za prilagoditev trga v kontekstu prostorske stacionarnosti?
A) Zmanjšanje transakcijskih stroškov.
B) Blago se prevaža na nove lokacije.
C) Ljudje se preseljujejo v bivalne enote.
D) Takojšnje gradnje novih objektov.
  • 19. Kakšna potencialna težava nastane zaradi bližine stanovanj v urbanih območjih?
A) Enakomernost cen nepremičnin.
B) Možnost negativnih vplivov, ki so inherentni za določeno lokacijo.
C) Nizki stroški iskanja.
D) Zmanjšana povpraševanje po hišah v predmestjih.
  • 20. Katerega sektorja je del sektorja nepremičnin?
A) Sektor najemnih stanovanj
B) Turistični sektor
C) Kmetijski sektor
D) Industrijski sektor
  • 21. Kakšna je osnovna enota analize v ekonomiji stanovanja?
A) Posamezniki
B) Družine
C) Seme
D) Skupnosti
  • 22. Kakšen delež celotnih stroškov predstavljajo materiali v tipični samostojni hiši?
A) 31%
B) 26%
C) 10%
D) 15%
  • 23. Kakšna je dolgoročna cenovna elastičnost ponudbe, kot jo je ocenil George Fallis (1985)?
A) 8.2
B) 6.0
C) 3.5
D) 10.5
  • 24. Kako razvijalci zmanjšujejo količino dragocene zemljišča, ki se uporablja na lokacijah z visoko vrednostjo?
A) Z povečanjem stroškov priprave gradbišča.
B) Z uporabo tehnik, ki zahtevajo več dela.
C) Z gradnjo večnadstnih betonskih zgradb.
D) Z zmanjšanjem finančnih in administrativnih stroškov.
  • 25. Kateri dejavnik bistveno vpliva na možnost nadomestitve zemljišč?
A) Cenovna elastičnost ponudbe.
B) Na voljo električne energije in gradbenih materialov.
C) Pravila in predpisi za uporabo zemljišč, kot so gradbeni redi.
D) Stroški trženja in administrativnih opravil.
  • 26. Kakšen je približni odstotek stroškov, povezanih z nakupom v večstanovanjskih objektih?
A) 15%
B) 7%
C) 4%
D) 10%
  • 27. Kakšen je približni odstotek stroškov dela pri običajni samostojni hiši?
A) 15%
B) 26%
C) 4%
D) 31%
  • 28. Kakšen delež trga predstavlja obstoječa zaloga?
A) 98%
B) 50%
C) 75%
D) 25%
  • 29. Katera od naslednjih možnosti običajno NI vir financiranja za nepremičnine?
A) Shranilnice in posojilnice
B) Zavarovalnice za življenjsko zavarovanje
C) Komercialne banke
D) Podjetja za kreditne kartice
  • 30. Kakšno je bilo povprečno letno povečanje cen stanovanj v Pekingu ali Šanghaju v zadnjem desetletju?
A) Enocifrna številka
B) Ni bilo nobenih pomembnih sprememb
C) Trojna številka
D) Dvojna številka
  • 31. Na kaj se predvsem osredotočajo finančne ustanove pri financiranju nakupa stanovanj?
A) Stanovanjske hiše
B) Poslovni objekti
C) Industrijski kompleks
D) Kmetijska zemljišča
  • 32. Kaj običajno vključujejo pogodbe med bankami ali ponudniki storitev, če potrošnik ne izpolni svojih obveznosti?
A) Odpoved vseh pogojev posojila.
B) Polička kreditnega zavarovanja.
C) Takojšna zaprta vseh premoženjskih vrednosti.
D) Osebna garancija družbenih članov posojilojemalca.
  • 33. Katerega dejavnika študije povezujejo s povečano podporo desničarskim populističnim strankam?
A) Urbana območja z visoko gostoto prebivalstva.
B) Regije, ki doživljajo pomemben gospodarski rast.
C) Območja, kjer so se cene stanovanj najmanj povečale.
D) Mesta, kjer se hitro razvijajo tehnologije.
  • 34. Kakšna je povezava med rastjo cen stanovanj in podporo desničarskim populističnim strankam v nordijskih državah?
A) Obstaja obratna povezava.
B) Obstaja neposredna sorazmerna povezava.
C) Ni bila ugotovljena noben pomembna povezava.
D) Podpora se zmanjšuje, ko se cene stanovanj znižujejo.
  • 35. Kako se glasovanje za Dansko ljudsko stranko razlikuje med območji, ki zaostajajo, in območji, kjer se gospodarsko razvija, v Danski?
A) Ni nobene razlike v volilnih vzorcih.
B) Na območjih, kjer se gospodarsko razvija, je delež glasov za to stranko 10% višji.
C) Na območjih, ki zaostajajo, je delež glasov za to stranko 5% nižji.
D) Na območjih, ki zaostajajo, je delež glasov za to stranko 10% višji.
  • 36. V katero družbeno skupino mislijo, da se prebivalci manj zaželenih območij premikajo?
A) Ne v bogato, ne v manj zaželen položaj
B) V srednji ali višji družbeni razred
C) V manj zaželen družbeni položaj
D) V bogato družbeno skupino
  • 37. Kakšen odstotek ljudi, starosti od 60 do 69 let, je v Nemčiji v zadnjih podatkih posedoval lastno hišo?
A) 18,4%
B) 35,8%
C) 50,4%
D) 65%
  • 38. Katera nordijska država promovira družbeno in zasebno lastništvo?
A) Švedska
B) Finska
C) Norveška
D) Danska
  • 39. Katero načelo razume družinska domovanja kot sredstvo, s katerim družine zmanjšujejo tveganja v zvezi z upokojitvijo?
A) Neoliberalizem
B) Dediščina
C) Premoženje
D) Socialna pravica
  • 40. V kateri državi se stanovanjska politika preusmerila z osredotočenosti na vrednost nepremičnine na dedovanje po veliki gospodarski krizi?
A) Madžarska
B) Švedska
C) Irska
D) Danska
  • 41. Kakšna je bila pomembna sprememba v irski stanovanjski politiki po letu 2013?
A) Zmanjšanje davčne olajšave za obresti na hipotekah.
B) Posojilodajalci so lahko zasegli stanovanja od posameznikov.
C) Privatizacija monetarne politike.
D) Povečanje javnih programov za stanovanja.
  • 42. Kakšen je bil učinek davčnih olajšav za hipotekarni dolg v Danski?
A) Zmanjšanje cen stanovanj.
B) Zmanjšanje tujih naložb v hipoteke.
C) Danski potrošniki so postali zelo zadolženi.
D) Povečanje števila stanovanj v javnem lastništvu.
  • 43. Kateri koncept je povezan z zakonodajo o dedovanju in davčnimi olajšavami za družine?
A) Neoliberalizem
B) Socialna pravica
C) Premoženje
D) Nepremičnina
  • 44. Katera država je doživela propad nepremičninskega mehurčka leta 1986?
A) Švedska
B) Madžarska
C) Irska
D) Danska
  • 45. Kateri koncept vključuje, da vlada zagotavlja javna ali stanovanja v skupni lasti?
A) Premoženje
B) Neoliberalizem
C) Socialna pravica
D) Dediščina
  • 46. Kakšna je bila pomembna sprememba politike v Danski po letu 1989?
A) Zmanjšanje tujih naložb v hipoteke.
B) Sprememba pravil glede hipotek, ki je omogočila večjo konkurenco.
C) Privatizacija vseh državnih bank.
D) Povečanje programov javnega stanovanja.
  • 47. Kakšne so bile posledice krepitve financiranja nepremičnin v Irski po vstopu v Evropsko unijo?
A) Banke so začele odobravati posojila, ki so bila zavarovana z nepremičninami.
B) Zmanjšala se je tuja naložba v hipoteke.
C) Zmanjšala se je dolg gospodinjstev.
D) Povečalo se je število stanovanj v javnem lastništvu.
  • 48. Kakšen delež celotnega bruto nacionalnega proizvoda (BDP) so predstavljale švedske obveznice leta 2014?
A) 55%.
B) 10%.
C) 75%.
D) 25%.
  • 49. Kako sta Gunten in Kohl poimenovala posodobljen odnos med socialnim varstvom in lastništvom nepremičnin?
A) "Model obratne konvergence."
B) "Dvojni učinek vzajemne povezanosti."
C) "Socialna politika: ravnovesje."
D) "Paradoks lastništva nepremičnin."
Ustvarjeno z That Quiz — stran z matematičnimi testi za učence za vse stopnje.