A) Sezonsko premikanje ptic z enega kraja na drugega. B) Proces spreminjanja videza ptic. C) Postopek gradnje gnezda pri pticah. D) Obnašanje ptic, ki se prehranjujejo s posebno prehrano.
A) Za skrivanje pred plenilci. B) vzpostavitev ozemelj. C) Poiskati nove partnerje. D) Da bi se med dolgimi potovanji napolnili z gorivom in si odpočili.
A) Arktična čigra B) Strig C) Pingvin D) Kolibri
A) Glasni zvoki v okolju. B) Globalni opozorilni sistem za migracije. C) E-poštni opomniki. D) Spremembe v dolžini in temperaturi dnevne svetlobe.
A) Elektrocepcija B) Magnetorecepcija C) Eholokacija D) Termorecepcija
A) Antarktika B) Evropa C) Severna Amerika D) Azija
A) Za zabavo jih prestrašite. B) Mačke naj bodo v zaprtih prostorih, zmanjšajte uporabo pesticidov in ne posegajte v njihov življenjski prostor. C) Med potjo jim ponudite prigrizke. D) Povsod posadite več dreves.
A) Zmanjšanje populacij ptic. B) Zagotavljanje preživetja populacij ptic in ohranjanje ekosistemskega ravnovesja. C) Spodbujanje ptic k iskanju novih poti. D) Pticam olajša selitev.
A) Belka B) Arktična trepetalka C) Albatrosi D) Manxski trepetalke
A) Regulacija temperature B) Razpoložljivost hrane C) Možnosti za razmnoževanje D) Izogibanje plenilstvu
A) Sokol potresnik B) Sokol rdečeogrbi C) Sokol velikani D) Sokol Eleonora
A) 50% B) 44% C) 32% D) 25%
A) Delna migracija B) Verižna migracija C) Nomanstvo D) Migracija s preskokom
A) Formacija v krogu B) Formacija v obliki črke V C) Formacija v vrsti D) Formacija v skupini
A) Gosi z belo glavo B) Orel mrmoljač C) Albatrosi D) Mornarske ptice
A) Emuji B) Pingvini C) Rdeče nohtnice D) Temnokrili piščanci
A) Sivoglavo piščan B) Emui C) Pingvini D) Brglji
A) Kliki za komunikacijo na velike razdalje B) Kliki za parjenje C) Kratki, kontaktni kliki D) Opozorilni kliki
A) GPS sledilniki B) Podatki meteoroloških radarjev C) Satelitske slike D) Zapiski o ometanju ptic
A) Endemične vrste B) Stalne prebivalnice C) Gnezdilne ptice D) Migracije skozi območje
A) Z spreminjanjem prehrane. B) Z gnezdjenjem na nedostopnih lokacijah. C) Z migracijo ponoči. D) Z letenjem v velikih črdah čez dan.
A) Rdečečela gamsa B) Črnoglavka C) Ameriški zlatišček D) Temnolica
A) Črni sljive B) Beli labodi C) Ptice barvotih godwit D) Severni ščurki
A) 30 odstotkov B) 80 odstotkov C) 55 odstotkov D) 70 odstotkov
A) Urbana območja in ceste. B) Področja z vulkansko aktivnostjo. C) Pustinje in odprta ravnina. D) Velika vodna območja ali visoki gorski grebeni.
A) Juncus (vrsta ptiča) B) Zlati vrap C) Rdečonoga gamsa D) Gamsi
A) Izogibajo se vsem geografskim oviram. B) Sledijo poti, ki so genetsko določene. C) Njihovo pot so usmerjajo starejše ptice v čredi. D) Njihove poti se spreminjajo z selektivnim vzrečevanjem.
A) Ameriški zlati vrabec B) Rdečonoga gamsa C) Temnolica D) Morske race
A) Urbana okolja. B) Puščavske oaze. C) Termični stolpi. D) Odprta polja.
A) 96.000 km (52.000 nmi) B) Več kot 22.000 km (12.000 nmi) C) 8 milijonov kilometrov D) 14.000 km (7.600 nmi)
A) 22.000 km (12.000 nmi) B) 96.000 km (52.000 nmi) C) 8 milijonov kilometrov D) 14.000 km (7.600 nmi)
A) Štrigi B) Mornarice C) Albatrosi D) Galebovi
A) 14.000 km (7.600 nmi) B) 22.000 km (12.000 nmi) C) 96.000 km (52.000 nmi) D) 8 milijonov kilometrov
A) 14.000 kilometrov (7.600 pomorskih milj) B) 22.000 kilometrov (12.000 pomorskih milj) C) 96.000 kilometrov (52.000 pomorskih milj) D) 8 milijonov kilometrov (4,5 milijona pomorskih milj)
A) Rdeče kljuna B) Azijske houbare C) Evropski rdečehrbti slavčki D) Bohemski voskarji
A) Severna hemisfera B) Zahodna hemisfera C) Vzhodna hemisfera D) Južna hemisfera
A) Migracijski nagon B) Vogelzug C) Ptičji nemir D) Zugunruhe
A) Rdeče kljukaste vrabce B) Evropske vrabce C) Bohemski voskarji D) Azijske ptičje vrabce (houbaras)
A) Samice B) Noben, prihajajo hkrati C) Oboje, hkrati D) Samci
A) Sekvenčni hermafroditizem B) Protoginija C) Spolna dimorfija D) Protandrija
A) Rdeče kljunačke B) Brglji C) Navadni predatavci D) Črni drozgi
A) Vonj B) Sončni kompas C) Vizualne točke D) Magnetorecepcija
A) Vizualne točke B) Magnetna polja C) Vonj D) Zvočni valovi
A) Z mehanizmom radikalnih parov. B) Z opazovanjem starejših ptic. C) S pomočjo vonjalnih signalov. D) Z uporabo vizualnih znamenitosti.
A) Notranja programiranost B) Magnetorecepcija C) Vizualne točke D) Izkušnje
A) Skupina N B) Moteček C) Hipokampus D) Trigeminalni sistem
A) Sončni kompas B) Vonj C) Mehanizem radikalnih parov D) Vizualne točke
A) Ostati na istem mestu celo leto. B) Migrirati na krajše razdalje. C) Imeti splošno prehrano. D) Spremljati druge selitvene ptice.
A) Virus influence B) Virus Zahodnega Nila C) HIV D) Virus Ebole
A) Orli B) Večji nočni netopirji C) Sove D) Jastrebi
A) Označevanje labodov z zarezo na kljuku. B) Znanstveno obročanje. C) Sledenje s sateliti. D) Sledenje z radarjem.
A) Hans Christian Cornelius Mortensen B) Charles Darwin C) George Lowery D) Johannes Leche
A) Vizualne študije populacije ptic B) Meritve z radarjem C) Metode analize stabilnih izotopov D) Hidravlični modeli pretoka
A) Sibirske žerjave B) Evropske rdečeptice C) Gorske vrabce D) Ameriške vrabce
A) Nacionalni park Yellowstone B) Nacionalni park Kruger C) Nacionalni park Keoladeo D) Nacionalni park Serengeti
A) Ameriški vrapca B) Evropski rdečepeč C) Sibirski ždrel D) Gorski golob
A) Izboljšana navigacijska orodja B) Zavračanje okolja C) Krajša pot za migracijo D) Povečana količina hrane
A) Globalna pogodba o ohranjanju ptic. B) Sporazum o varstvu afriško-evrazijskih selivskih vodnih ptic. C) Zakon o varstvu selivnih ptic iz leta 1918. D) Mednarodni sporazum o varstvu ptic.
A) 90% B) 80% C) 70% D) 50%
A) Riž B) Pšenica C) Sojine bob D) Koruza
A) Vladne predpise, ki obvezno zahtevajo udeležbo B) Ekonomske spodbude C) Povečanje javnih kampanj ozaveščanja D) Višje cene kmetijskih pridelkov |