A) Sezonsko premikanje ptic z enega kraja na drugega. B) Obnašanje ptic, ki se prehranjujejo s posebno prehrano. C) Postopek gradnje gnezda pri pticah. D) Proces spreminjanja videza ptic.
A) Za skrivanje pred plenilci. B) vzpostavitev ozemelj. C) Poiskati nove partnerje. D) Da bi se med dolgimi potovanji napolnili z gorivom in si odpočili.
A) Pingvin B) Strig C) Arktična čigra D) Kolibri
A) Spremembe v dolžini in temperaturi dnevne svetlobe. B) E-poštni opomniki. C) Globalni opozorilni sistem za migracije. D) Glasni zvoki v okolju.
A) Elektrocepcija B) Magnetorecepcija C) Eholokacija D) Termorecepcija
A) Severna Amerika B) Evropa C) Antarktika D) Azija
A) Mačke naj bodo v zaprtih prostorih, zmanjšajte uporabo pesticidov in ne posegajte v njihov življenjski prostor. B) Med potjo jim ponudite prigrizke. C) Za zabavo jih prestrašite. D) Povsod posadite več dreves.
A) Zmanjšanje populacij ptic. B) Spodbujanje ptic k iskanju novih poti. C) Zagotavljanje preživetja populacij ptic in ohranjanje ekosistemskega ravnovesja. D) Pticam olajša selitev.
A) Manxski trepetalke B) Arktična trepetalka C) Belka D) Albatrosi
A) Možnosti za razmnoževanje B) Razpoložljivost hrane C) Izogibanje plenilstvu D) Regulacija temperature
A) Sokol rdečeogrbi B) Sokol velikani C) Sokol Eleonora D) Sokol potresnik
A) 32% B) 50% C) 25% D) 44%
A) Nomanstvo B) Verižna migracija C) Migracija s preskokom D) Delna migracija
A) Formacija v krogu B) Formacija v skupini C) Formacija v vrsti D) Formacija v obliki črke V
A) Gosi z belo glavo B) Orel mrmoljač C) Albatrosi D) Mornarske ptice
A) Temnokrili piščanci B) Pingvini C) Emuji D) Rdeče nohtnice
A) Pingvini B) Emui C) Brglji D) Sivoglavo piščan
A) Kliki za parjenje B) Kliki za komunikacijo na velike razdalje C) Opozorilni kliki D) Kratki, kontaktni kliki
A) Satelitske slike B) Podatki meteoroloških radarjev C) GPS sledilniki D) Zapiski o ometanju ptic
A) Stalne prebivalnice B) Endemične vrste C) Migracije skozi območje D) Gnezdilne ptice
A) Z spreminjanjem prehrane. B) Z gnezdjenjem na nedostopnih lokacijah. C) Z migracijo ponoči. D) Z letenjem v velikih črdah čez dan.
A) Ameriški zlatišček B) Temnolica C) Rdečečela gamsa D) Črnoglavka
A) Ptice barvotih godwit B) Beli labodi C) Črni sljive D) Severni ščurki
A) 80 odstotkov B) 70 odstotkov C) 30 odstotkov D) 55 odstotkov
A) Pustinje in odprta ravnina. B) Urbana območja in ceste. C) Velika vodna območja ali visoki gorski grebeni. D) Področja z vulkansko aktivnostjo.
A) Juncus (vrsta ptiča) B) Zlati vrap C) Gamsi D) Rdečonoga gamsa
A) Njihove poti se spreminjajo z selektivnim vzrečevanjem. B) Njihovo pot so usmerjajo starejše ptice v čredi. C) Izogibajo se vsem geografskim oviram. D) Sledijo poti, ki so genetsko določene.
A) Morske race B) Rdečonoga gamsa C) Temnolica D) Ameriški zlati vrabec
A) Termični stolpi. B) Odprta polja. C) Urbana okolja. D) Puščavske oaze.
A) Več kot 22.000 km (12.000 nmi) B) 14.000 km (7.600 nmi) C) 96.000 km (52.000 nmi) D) 8 milijonov kilometrov
A) 8 milijonov kilometrov B) 14.000 km (7.600 nmi) C) 22.000 km (12.000 nmi) D) 96.000 km (52.000 nmi)
A) Mornarice B) Albatrosi C) Štrigi D) Galebovi
A) 96.000 km (52.000 nmi) B) 22.000 km (12.000 nmi) C) 14.000 km (7.600 nmi) D) 8 milijonov kilometrov
A) 22.000 kilometrov (12.000 pomorskih milj) B) 96.000 kilometrov (52.000 pomorskih milj) C) 14.000 kilometrov (7.600 pomorskih milj) D) 8 milijonov kilometrov (4,5 milijona pomorskih milj)
A) Bohemski voskarji B) Rdeče kljuna C) Evropski rdečehrbti slavčki D) Azijske houbare
A) Severna hemisfera B) Zahodna hemisfera C) Južna hemisfera D) Vzhodna hemisfera
A) Ptičji nemir B) Zugunruhe C) Vogelzug D) Migracijski nagon
A) Bohemski voskarji B) Rdeče kljukaste vrabce C) Evropske vrabce D) Azijske ptičje vrabce (houbaras)
A) Samci B) Noben, prihajajo hkrati C) Samice D) Oboje, hkrati
A) Spolna dimorfija B) Protoginija C) Sekvenčni hermafroditizem D) Protandrija
A) Rdeče kljunačke B) Črni drozgi C) Navadni predatavci D) Brglji
A) Vizualne točke B) Magnetorecepcija C) Vonj D) Sončni kompas
A) Vizualne točke B) Magnetna polja C) Vonj D) Zvočni valovi
A) Z mehanizmom radikalnih parov. B) Z uporabo vizualnih znamenitosti. C) S pomočjo vonjalnih signalov. D) Z opazovanjem starejših ptic.
A) Vizualne točke B) Magnetorecepcija C) Izkušnje D) Notranja programiranost
A) Trigeminalni sistem B) Hipokampus C) Skupina N D) Moteček
A) Vizualne točke B) Sončni kompas C) Mehanizem radikalnih parov D) Vonj
A) Migrirati na krajše razdalje. B) Imeti splošno prehrano. C) Ostati na istem mestu celo leto. D) Spremljati druge selitvene ptice.
A) HIV B) Virus influence C) Virus Ebole D) Virus Zahodnega Nila
A) Večji nočni netopirji B) Orli C) Jastrebi D) Sove
A) Označevanje labodov z zarezo na kljuku. B) Sledenje z radarjem. C) Sledenje s sateliti. D) Znanstveno obročanje.
A) George Lowery B) Charles Darwin C) Hans Christian Cornelius Mortensen D) Johannes Leche
A) Metode analize stabilnih izotopov B) Hidravlični modeli pretoka C) Vizualne študije populacije ptic D) Meritve z radarjem
A) Sibirske žerjave B) Evropske rdečeptice C) Ameriške vrabce D) Gorske vrabce
A) Nacionalni park Kruger B) Nacionalni park Keoladeo C) Nacionalni park Serengeti D) Nacionalni park Yellowstone
A) Evropski rdečepeč B) Ameriški vrapca C) Sibirski ždrel D) Gorski golob
A) Krajša pot za migracijo B) Izboljšana navigacijska orodja C) Zavračanje okolja D) Povečana količina hrane
A) Mednarodni sporazum o varstvu ptic. B) Sporazum o varstvu afriško-evrazijskih selivskih vodnih ptic. C) Globalna pogodba o ohranjanju ptic. D) Zakon o varstvu selivnih ptic iz leta 1918.
A) 80% B) 90% C) 70% D) 50%
A) Pšenica B) Koruza C) Sojine bob D) Riž
A) Povečanje javnih kampanj ozaveščanja B) Ekonomske spodbude C) Vladne predpise, ki obvezno zahtevajo udeležbo D) Višje cene kmetijskih pridelkov |