A) Sezonsko premikanje ptic z enega kraja na drugega. B) Obnašanje ptic, ki se prehranjujejo s posebno prehrano. C) Postopek gradnje gnezda pri pticah. D) Proces spreminjanja videza ptic.
A) vzpostavitev ozemelj. B) Za skrivanje pred plenilci. C) Poiskati nove partnerje. D) Da bi se med dolgimi potovanji napolnili z gorivom in si odpočili.
A) Kolibri B) Pingvin C) Arktična čigra D) Strig
A) Glasni zvoki v okolju. B) E-poštni opomniki. C) Globalni opozorilni sistem za migracije. D) Spremembe v dolžini in temperaturi dnevne svetlobe.
A) Termorecepcija B) Eholokacija C) Elektrocepcija D) Magnetorecepcija
A) Antarktika B) Severna Amerika C) Evropa D) Azija
A) Med potjo jim ponudite prigrizke. B) Mačke naj bodo v zaprtih prostorih, zmanjšajte uporabo pesticidov in ne posegajte v njihov življenjski prostor. C) Povsod posadite več dreves. D) Za zabavo jih prestrašite.
A) Zmanjšanje populacij ptic. B) Zagotavljanje preživetja populacij ptic in ohranjanje ekosistemskega ravnovesja. C) Spodbujanje ptic k iskanju novih poti. D) Pticam olajša selitev.
A) Belka B) Albatrosi C) Manxski trepetalke D) Arktična trepetalka
A) Izogibanje plenilstvu B) Regulacija temperature C) Razpoložljivost hrane D) Možnosti za razmnoževanje
A) Sokol Eleonora B) Sokol potresnik C) Sokol velikani D) Sokol rdečeogrbi
A) 50% B) 44% C) 25% D) 32%
A) Delna migracija B) Nomanstvo C) Migracija s preskokom D) Verižna migracija
A) Formacija v obliki črke V B) Formacija v skupini C) Formacija v vrsti D) Formacija v krogu
A) Mornarske ptice B) Orel mrmoljač C) Gosi z belo glavo D) Albatrosi
A) Temnokrili piščanci B) Emuji C) Rdeče nohtnice D) Pingvini
A) Sivoglavo piščan B) Brglji C) Pingvini D) Emui
A) Kliki za komunikacijo na velike razdalje B) Kratki, kontaktni kliki C) Opozorilni kliki D) Kliki za parjenje
A) Satelitske slike B) Podatki meteoroloških radarjev C) Zapiski o ometanju ptic D) GPS sledilniki
A) Endemične vrste B) Stalne prebivalnice C) Migracije skozi območje D) Gnezdilne ptice
A) Z migracijo ponoči. B) Z gnezdjenjem na nedostopnih lokacijah. C) Z letenjem v velikih črdah čez dan. D) Z spreminjanjem prehrane.
A) Temnolica B) Črnoglavka C) Ameriški zlatišček D) Rdečečela gamsa
A) Severni ščurki B) Ptice barvotih godwit C) Beli labodi D) Črni sljive
A) 30 odstotkov B) 80 odstotkov C) 70 odstotkov D) 55 odstotkov
A) Področja z vulkansko aktivnostjo. B) Urbana območja in ceste. C) Pustinje in odprta ravnina. D) Velika vodna območja ali visoki gorski grebeni.
A) Gamsi B) Rdečonoga gamsa C) Zlati vrap D) Juncus (vrsta ptiča)
A) Njihovo pot so usmerjajo starejše ptice v čredi. B) Izogibajo se vsem geografskim oviram. C) Njihove poti se spreminjajo z selektivnim vzrečevanjem. D) Sledijo poti, ki so genetsko določene.
A) Rdečonoga gamsa B) Morske race C) Temnolica D) Ameriški zlati vrabec
A) Odprta polja. B) Puščavske oaze. C) Termični stolpi. D) Urbana okolja.
A) 96.000 km (52.000 nmi) B) 14.000 km (7.600 nmi) C) Več kot 22.000 km (12.000 nmi) D) 8 milijonov kilometrov
A) 8 milijonov kilometrov B) 14.000 km (7.600 nmi) C) 96.000 km (52.000 nmi) D) 22.000 km (12.000 nmi)
A) Mornarice B) Galebovi C) Albatrosi D) Štrigi
A) 8 milijonov kilometrov B) 22.000 km (12.000 nmi) C) 96.000 km (52.000 nmi) D) 14.000 km (7.600 nmi)
A) 8 milijonov kilometrov (4,5 milijona pomorskih milj) B) 96.000 kilometrov (52.000 pomorskih milj) C) 22.000 kilometrov (12.000 pomorskih milj) D) 14.000 kilometrov (7.600 pomorskih milj)
A) Evropski rdečehrbti slavčki B) Azijske houbare C) Rdeče kljuna D) Bohemski voskarji
A) Južna hemisfera B) Zahodna hemisfera C) Severna hemisfera D) Vzhodna hemisfera
A) Zugunruhe B) Ptičji nemir C) Vogelzug D) Migracijski nagon
A) Rdeče kljukaste vrabce B) Azijske ptičje vrabce (houbaras) C) Evropske vrabce D) Bohemski voskarji
A) Noben, prihajajo hkrati B) Oboje, hkrati C) Samice D) Samci
A) Protandrija B) Spolna dimorfija C) Sekvenčni hermafroditizem D) Protoginija
A) Brglji B) Rdeče kljunačke C) Navadni predatavci D) Črni drozgi
A) Sončni kompas B) Vizualne točke C) Vonj D) Magnetorecepcija
A) Vizualne točke B) Zvočni valovi C) Vonj D) Magnetna polja
A) S pomočjo vonjalnih signalov. B) Z uporabo vizualnih znamenitosti. C) Z opazovanjem starejših ptic. D) Z mehanizmom radikalnih parov.
A) Notranja programiranost B) Vizualne točke C) Magnetorecepcija D) Izkušnje
A) Trigeminalni sistem B) Hipokampus C) Skupina N D) Moteček
A) Vizualne točke B) Vonj C) Sončni kompas D) Mehanizem radikalnih parov
A) Spremljati druge selitvene ptice. B) Migrirati na krajše razdalje. C) Imeti splošno prehrano. D) Ostati na istem mestu celo leto.
A) Virus Zahodnega Nila B) Virus influence C) Virus Ebole D) HIV
A) Sove B) Jastrebi C) Orli D) Večji nočni netopirji
A) Znanstveno obročanje. B) Sledenje z radarjem. C) Sledenje s sateliti. D) Označevanje labodov z zarezo na kljuku.
A) Hans Christian Cornelius Mortensen B) Johannes Leche C) George Lowery D) Charles Darwin
A) Hidravlični modeli pretoka B) Vizualne študije populacije ptic C) Metode analize stabilnih izotopov D) Meritve z radarjem
A) Gorske vrabce B) Evropske rdečeptice C) Sibirske žerjave D) Ameriške vrabce
A) Nacionalni park Kruger B) Nacionalni park Yellowstone C) Nacionalni park Serengeti D) Nacionalni park Keoladeo
A) Sibirski ždrel B) Evropski rdečepeč C) Gorski golob D) Ameriški vrapca
A) Zavračanje okolja B) Krajša pot za migracijo C) Izboljšana navigacijska orodja D) Povečana količina hrane
A) Zakon o varstvu selivnih ptic iz leta 1918. B) Globalna pogodba o ohranjanju ptic. C) Mednarodni sporazum o varstvu ptic. D) Sporazum o varstvu afriško-evrazijskih selivskih vodnih ptic.
A) 70% B) 80% C) 90% D) 50%
A) Sojine bob B) Riž C) Pšenica D) Koruza
A) Vladne predpise, ki obvezno zahtevajo udeležbo B) Povečanje javnih kampanj ozaveščanja C) Višje cene kmetijskih pridelkov D) Ekonomske spodbude |