A) Obnašanje ptic, ki se prehranjujejo s posebno prehrano. B) Postopek gradnje gnezda pri pticah. C) Proces spreminjanja videza ptic. D) Sezonsko premikanje ptic z enega kraja na drugega.
A) vzpostavitev ozemelj. B) Za skrivanje pred plenilci. C) Poiskati nove partnerje. D) Da bi se med dolgimi potovanji napolnili z gorivom in si odpočili.
A) Kolibri B) Pingvin C) Arktična čigra D) Strig
A) Spremembe v dolžini in temperaturi dnevne svetlobe. B) Globalni opozorilni sistem za migracije. C) Glasni zvoki v okolju. D) E-poštni opomniki.
A) Eholokacija B) Termorecepcija C) Elektrocepcija D) Magnetorecepcija
A) Azija B) Antarktika C) Severna Amerika D) Evropa
A) Mačke naj bodo v zaprtih prostorih, zmanjšajte uporabo pesticidov in ne posegajte v njihov življenjski prostor. B) Med potjo jim ponudite prigrizke. C) Za zabavo jih prestrašite. D) Povsod posadite več dreves.
A) Zagotavljanje preživetja populacij ptic in ohranjanje ekosistemskega ravnovesja. B) Zmanjšanje populacij ptic. C) Spodbujanje ptic k iskanju novih poti. D) Pticam olajša selitev.
A) Belka B) Albatrosi C) Arktična trepetalka D) Manxski trepetalke
A) Regulacija temperature B) Možnosti za razmnoževanje C) Izogibanje plenilstvu D) Razpoložljivost hrane
A) Sokol velikani B) Sokol rdečeogrbi C) Sokol Eleonora D) Sokol potresnik
A) 50% B) 32% C) 25% D) 44%
A) Migracija s preskokom B) Delna migracija C) Nomanstvo D) Verižna migracija
A) Formacija v skupini B) Formacija v obliki črke V C) Formacija v vrsti D) Formacija v krogu
A) Orel mrmoljač B) Albatrosi C) Gosi z belo glavo D) Mornarske ptice
A) Pingvini B) Emuji C) Temnokrili piščanci D) Rdeče nohtnice
A) Sivoglavo piščan B) Pingvini C) Brglji D) Emui
A) Opozorilni kliki B) Kliki za komunikacijo na velike razdalje C) Kliki za parjenje D) Kratki, kontaktni kliki
A) GPS sledilniki B) Podatki meteoroloških radarjev C) Satelitske slike D) Zapiski o ometanju ptic
A) Endemične vrste B) Stalne prebivalnice C) Migracije skozi območje D) Gnezdilne ptice
A) Z spreminjanjem prehrane. B) Z gnezdjenjem na nedostopnih lokacijah. C) Z migracijo ponoči. D) Z letenjem v velikih črdah čez dan.
A) Rdečečela gamsa B) Temnolica C) Ameriški zlatišček D) Črnoglavka
A) Ptice barvotih godwit B) Severni ščurki C) Beli labodi D) Črni sljive
A) 30 odstotkov B) 80 odstotkov C) 70 odstotkov D) 55 odstotkov
A) Velika vodna območja ali visoki gorski grebeni. B) Urbana območja in ceste. C) Pustinje in odprta ravnina. D) Področja z vulkansko aktivnostjo.
A) Gamsi B) Juncus (vrsta ptiča) C) Zlati vrap D) Rdečonoga gamsa
A) Izogibajo se vsem geografskim oviram. B) Sledijo poti, ki so genetsko določene. C) Njihove poti se spreminjajo z selektivnim vzrečevanjem. D) Njihovo pot so usmerjajo starejše ptice v čredi.
A) Temnolica B) Rdečonoga gamsa C) Morske race D) Ameriški zlati vrabec
A) Urbana okolja. B) Termični stolpi. C) Odprta polja. D) Puščavske oaze.
A) 14.000 km (7.600 nmi) B) Več kot 22.000 km (12.000 nmi) C) 96.000 km (52.000 nmi) D) 8 milijonov kilometrov
A) 14.000 km (7.600 nmi) B) 96.000 km (52.000 nmi) C) 22.000 km (12.000 nmi) D) 8 milijonov kilometrov
A) Galebovi B) Štrigi C) Albatrosi D) Mornarice
A) 96.000 km (52.000 nmi) B) 8 milijonov kilometrov C) 14.000 km (7.600 nmi) D) 22.000 km (12.000 nmi)
A) 14.000 kilometrov (7.600 pomorskih milj) B) 8 milijonov kilometrov (4,5 milijona pomorskih milj) C) 22.000 kilometrov (12.000 pomorskih milj) D) 96.000 kilometrov (52.000 pomorskih milj)
A) Bohemski voskarji B) Evropski rdečehrbti slavčki C) Azijske houbare D) Rdeče kljuna
A) Zahodna hemisfera B) Južna hemisfera C) Severna hemisfera D) Vzhodna hemisfera
A) Migracijski nagon B) Vogelzug C) Ptičji nemir D) Zugunruhe
A) Azijske ptičje vrabce (houbaras) B) Bohemski voskarji C) Evropske vrabce D) Rdeče kljukaste vrabce
A) Oboje, hkrati B) Samice C) Noben, prihajajo hkrati D) Samci
A) Protoginija B) Spolna dimorfija C) Sekvenčni hermafroditizem D) Protandrija
A) Črni drozgi B) Brglji C) Navadni predatavci D) Rdeče kljunačke
A) Sončni kompas B) Magnetorecepcija C) Vizualne točke D) Vonj
A) Vizualne točke B) Zvočni valovi C) Vonj D) Magnetna polja
A) Z uporabo vizualnih znamenitosti. B) Z opazovanjem starejših ptic. C) Z mehanizmom radikalnih parov. D) S pomočjo vonjalnih signalov.
A) Vizualne točke B) Notranja programiranost C) Izkušnje D) Magnetorecepcija
A) Trigeminalni sistem B) Hipokampus C) Moteček D) Skupina N
A) Mehanizem radikalnih parov B) Vizualne točke C) Sončni kompas D) Vonj
A) Imeti splošno prehrano. B) Migrirati na krajše razdalje. C) Ostati na istem mestu celo leto. D) Spremljati druge selitvene ptice.
A) Virus Ebole B) HIV C) Virus Zahodnega Nila D) Virus influence
A) Jastrebi B) Sove C) Večji nočni netopirji D) Orli
A) Označevanje labodov z zarezo na kljuku. B) Sledenje s sateliti. C) Znanstveno obročanje. D) Sledenje z radarjem.
A) Hans Christian Cornelius Mortensen B) George Lowery C) Johannes Leche D) Charles Darwin
A) Meritve z radarjem B) Vizualne študije populacije ptic C) Hidravlični modeli pretoka D) Metode analize stabilnih izotopov
A) Evropske rdečeptice B) Gorske vrabce C) Sibirske žerjave D) Ameriške vrabce
A) Nacionalni park Kruger B) Nacionalni park Serengeti C) Nacionalni park Yellowstone D) Nacionalni park Keoladeo
A) Sibirski ždrel B) Ameriški vrapca C) Gorski golob D) Evropski rdečepeč
A) Zavračanje okolja B) Izboljšana navigacijska orodja C) Povečana količina hrane D) Krajša pot za migracijo
A) Sporazum o varstvu afriško-evrazijskih selivskih vodnih ptic. B) Mednarodni sporazum o varstvu ptic. C) Globalna pogodba o ohranjanju ptic. D) Zakon o varstvu selivnih ptic iz leta 1918.
A) 90% B) 70% C) 80% D) 50%
A) Riž B) Pšenica C) Sojine bob D) Koruza
A) Vladne predpise, ki obvezno zahtevajo udeležbo B) Višje cene kmetijskih pridelkov C) Ekonomske spodbude D) Povečanje javnih kampanj ozaveščanja |