A) Programski jezik za kvantno programiranje. B) Klasični bit, ki se uporablja v običajnem računalništvu. C) Osnovna enota kvantne informacije. D) Vrsta algoritma za šifriranje.
A) Kvantna superpozicija omogoča, da so kubiti hkrati v več stanjih. B) Kvantna superpozicija velja le za stanja fotonov. C) Klasična superpozicija vključuje fizikalne valove. D) Klasična superpozicija je stabilnejša.
A) RSA B) AES C) SHA-256 D) Diffie-Hellman
A) Bolje rešuje povsem matematične probleme. B) Hitrejša obdelava velikih naborov podatkov. C) Eksponentno pohitritev za nekatere algoritme. D) Linearno pohitritev za vse algoritme.
A) Kriptografija, ki deluje v kvantnih omrežjih. B) Kriptografija, ki jo lahko dešifrirajo le kvantni računalniki. C) Kriptografija, ki se uporablja po uspešnem kvantnem šifriranju. D) Kriptografija, zasnovana tako, da je varna pred kvantnimi napadi.
A) Deutschov algoritem B) Groverjev algoritem C) Algoritem Bernstein-Vazirani D) Shorjev algoritem
A) Z zanašanjem na strojne rešitve šifriranja. B) Z uporabo načel kvantne mehanike za izmenjavo ključev. C) Z nenehnim hitrim spreminjanjem šifrirnih ključev. D) Z uporabo klasičnih algoritmov šifriranja s kvantnimi omrežji.
A) Kvantna interferenca B) Kvantni paralelizem C) Kvantna prepletenost D) Kvantna superpozicija |