![]()
A) Konfokalna mikroskopija B) Elektronska mikroskopija C) Fluorescenčna mikroskopija D) Fazno kontrastna mikroskopija
A) Farmakologija B) Elektrofiziologija C) Biomehanika D) Genomika
A) Razumevanje strukture bioloških molekul B) Oblikovanje zdravil za določene bolezni C) Ustvarjanje umetnih organov D) Manipuliranje z zaporedji DNK
A) Jedro B) Celična membrana C) Mitohondriji D) Endoplazemski retikulum
A) Ionska vez B) Van der Waalsove sile C) Vodikova vez D) Kovalentna vez
A) Medicinsko slikanje B) Kmetijski inženiring C) Industrijska kemija D) Ohranjanje okolja
A) Rentgenska kristalografija B) Spektroskopija krožnega dihroizma C) Imunoprecipitacija D) Elektronska paramagnetna resonanca
A) Mikroskopija na atomsko silo B) Mikroskopija s superresolucijo C) Skenirna elektronska mikroskopija D) Fluorescenčni resonančni prenos energije
A) Verižna reakcija s polimerazo B) Gelska elektroforeza C) Površinska plazmonska resonanca D) Western blot
A) Geologija, astronomija in meteorologija. B) Biokemija, molekularna biologija in fizikalna kemija. C) Ekonomija, politične vede in zgodovina. D) Psihologija, sociologija in antropologija.
A) Z uporabo spektroskopije z odbojem nevtronskega spin-a. B) Z uporabo tehnik infrardeče absorpcije. C) Z uporabo masne spektrometrije. D) Z uporabo ultravijolčne-vidne spektroskopije.
A) Albert Einstein. B) Niels Bohr. C) Isaac Newton. D) Richard Feynman.
A) Samo tradicionalne teme, povezane z molekulami in celicami. B) Predvsem okoljska znanost. C) Izključno študij človeške anatomije. D) Širok spekter področij, od bioelektronike do kvantne biologije.
A) Za načrtovanje arhitekturnih struktur. B) Za proučevanje električne prevodnosti v posameznih nevronih in za analizo nevralnih omrežij. C) Za kartiranje geoloških formacij. D) Za napovedovanje vremenskih vzorcev.
A) Karl Pearson B) William T. Bovie C) Erwin Schrödinger D) Luigi Galvani
A) 1790-ta leta B) 1950-ta leta C) 1840-ta leta D) 1890-ta leta
A) Erwin Schrödinger B) Luigi Galvani C) Karl Pearson D) William T. Bovie
A) William T. Bovie B) Erwin Schrödinger C) Luigi Galvani D) Karl Pearson
A) Struktura DNA B) Izvor vrst C) Biofizika: Uvod D) Kaj je življenje?
A) 1945 B) 1957 C) 1892 D) štirideseta leta 19. stoletja
A) Ernst Heinrich Weber B) Hermann von Helmholtz C) Carl F. W. Ludwig D) Johannes Peter Müller
A) Robert Rosen B) Karl Pearson C) William T. Bovie D) Erwin Schrödinger
A) Erwin Schrödinger B) Ernst Heinrich Weber C) Hermann von Helmholtz D) Carl F. W. Ludwig
A) Johannes Peter Müller B) Gregor Mendel C) James Watson D) Charles Darwin
A) Fizika B) Zdravstvena služba C) Matematika D) Računalništvo
A) Biokemija in kemija B) Nevroznanost C) Agronomija in kmetijstvo D) Matematika
A) Nevronske mreže. B) Modeliranje populacij. C) Izomeri, ki so izgubili koherenco, in posledično časovno odvisne substitucije baz. D) Interakcije biomolekul.
A) Zdravstveno varstvo B) Biokemija in kemija C) Matematika D) Agronomija in kmetijstvo |