A) Elektronska mikroskopija B) Konfokalna mikroskopija C) Fazno kontrastna mikroskopija D) Fluorescenčna mikroskopija
A) Farmakologija B) Elektrofiziologija C) Genomika D) Biomehanika
A) Razumevanje strukture bioloških molekul B) Ustvarjanje umetnih organov C) Manipuliranje z zaporedji DNK D) Oblikovanje zdravil za določene bolezni
A) Mitohondriji B) Endoplazemski retikulum C) Celična membrana D) Jedro
A) Vodikova vez B) Van der Waalsove sile C) Kovalentna vez D) Ionska vez
A) Ohranjanje okolja B) Kmetijski inženiring C) Industrijska kemija D) Medicinsko slikanje
A) Elektronska paramagnetna resonanca B) Rentgenska kristalografija C) Imunoprecipitacija D) Spektroskopija krožnega dihroizma
A) Fluorescenčni resonančni prenos energije B) Mikroskopija na atomsko silo C) Skenirna elektronska mikroskopija D) Mikroskopija s superresolucijo
A) Verižna reakcija s polimerazo B) Površinska plazmonska resonanca C) Gelska elektroforeza D) Western blot
A) Biokemija, molekularna biologija in fizikalna kemija. B) Ekonomija, politične vede in zgodovina. C) Geologija, astronomija in meteorologija. D) Psihologija, sociologija in antropologija.
A) Z uporabo ultravijolčne-vidne spektroskopije. B) Z uporabo tehnik infrardeče absorpcije. C) Z uporabo spektroskopije z odbojem nevtronskega spin-a. D) Z uporabo masne spektrometrije.
A) Niels Bohr. B) Albert Einstein. C) Isaac Newton. D) Richard Feynman.
A) Samo tradicionalne teme, povezane z molekulami in celicami. B) Predvsem okoljska znanost. C) Širok spekter področij, od bioelektronike do kvantne biologije. D) Izključno študij človeške anatomije.
A) Za proučevanje električne prevodnosti v posameznih nevronih in za analizo nevralnih omrežij. B) Za kartiranje geoloških formacij. C) Za napovedovanje vremenskih vzorcev. D) Za načrtovanje arhitekturnih struktur.
A) Karl Pearson B) Luigi Galvani C) Erwin Schrödinger D) William T. Bovie
A) 1890-ta leta B) 1840-ta leta C) 1950-ta leta D) 1790-ta leta
A) Karl Pearson B) William T. Bovie C) Erwin Schrödinger D) Luigi Galvani
A) Luigi Galvani B) Karl Pearson C) William T. Bovie D) Erwin Schrödinger
A) Kaj je življenje? B) Izvor vrst C) Biofizika: Uvod D) Struktura DNA
A) štirideseta leta 19. stoletja B) 1892 C) 1945 D) 1957
A) Ernst Heinrich Weber B) Carl F. W. Ludwig C) Johannes Peter Müller D) Hermann von Helmholtz
A) Karl Pearson B) Erwin Schrödinger C) Robert Rosen D) William T. Bovie
A) Hermann von Helmholtz B) Carl F. W. Ludwig C) Erwin Schrödinger D) Ernst Heinrich Weber
A) Charles Darwin B) Gregor Mendel C) Johannes Peter Müller D) James Watson
A) Računalništvo B) Zdravstvena služba C) Fizika D) Matematika
A) Biokemija in kemija B) Agronomija in kmetijstvo C) Nevroznanost D) Matematika
A) Nevronske mreže. B) Modeliranje populacij. C) Izomeri, ki so izgubili koherenco, in posledično časovno odvisne substitucije baz. D) Interakcije biomolekul.
A) Matematika B) Zdravstveno varstvo C) Agronomija in kmetijstvo D) Biokemija in kemija |