A) Fluorescenčna mikroskopija B) Fazno kontrastna mikroskopija C) Konfokalna mikroskopija D) Elektronska mikroskopija
A) Elektrofiziologija B) Farmakologija C) Biomehanika D) Genomika
A) Manipuliranje z zaporedji DNK B) Razumevanje strukture bioloških molekul C) Ustvarjanje umetnih organov D) Oblikovanje zdravil za določene bolezni
A) Endoplazemski retikulum B) Jedro C) Mitohondriji D) Celična membrana
A) Van der Waalsove sile B) Kovalentna vez C) Vodikova vez D) Ionska vez
A) Industrijska kemija B) Ohranjanje okolja C) Kmetijski inženiring D) Medicinsko slikanje
A) Elektronska paramagnetna resonanca B) Spektroskopija krožnega dihroizma C) Imunoprecipitacija D) Rentgenska kristalografija
A) Mikroskopija na atomsko silo B) Skenirna elektronska mikroskopija C) Mikroskopija s superresolucijo D) Fluorescenčni resonančni prenos energije
A) Verižna reakcija s polimerazo B) Gelska elektroforeza C) Površinska plazmonska resonanca D) Western blot
A) Biokemija, molekularna biologija in fizikalna kemija. B) Geologija, astronomija in meteorologija. C) Ekonomija, politične vede in zgodovina. D) Psihologija, sociologija in antropologija.
A) Z uporabo ultravijolčne-vidne spektroskopije. B) Z uporabo tehnik infrardeče absorpcije. C) Z uporabo masne spektrometrije. D) Z uporabo spektroskopije z odbojem nevtronskega spin-a.
A) Isaac Newton. B) Niels Bohr. C) Richard Feynman. D) Albert Einstein.
A) Širok spekter področij, od bioelektronike do kvantne biologije. B) Predvsem okoljska znanost. C) Izključno študij človeške anatomije. D) Samo tradicionalne teme, povezane z molekulami in celicami.
A) Za kartiranje geoloških formacij. B) Za proučevanje električne prevodnosti v posameznih nevronih in za analizo nevralnih omrežij. C) Za napovedovanje vremenskih vzorcev. D) Za načrtovanje arhitekturnih struktur.
A) William T. Bovie B) Luigi Galvani C) Erwin Schrödinger D) Karl Pearson
A) 1840-ta leta B) 1790-ta leta C) 1890-ta leta D) 1950-ta leta
A) Erwin Schrödinger B) Luigi Galvani C) William T. Bovie D) Karl Pearson
A) Karl Pearson B) Luigi Galvani C) William T. Bovie D) Erwin Schrödinger
A) Kaj je življenje? B) Struktura DNA C) Biofizika: Uvod D) Izvor vrst
A) 1957 B) 1892 C) štirideseta leta 19. stoletja D) 1945
A) Hermann von Helmholtz B) Ernst Heinrich Weber C) Carl F. W. Ludwig D) Johannes Peter Müller
A) Erwin Schrödinger B) Robert Rosen C) William T. Bovie D) Karl Pearson
A) Hermann von Helmholtz B) Carl F. W. Ludwig C) Ernst Heinrich Weber D) Erwin Schrödinger
A) James Watson B) Gregor Mendel C) Charles Darwin D) Johannes Peter Müller
A) Matematika B) Računalništvo C) Zdravstvena služba D) Fizika
A) Biokemija in kemija B) Agronomija in kmetijstvo C) Matematika D) Nevroznanost
A) Modeliranje populacij. B) Izomeri, ki so izgubili koherenco, in posledično časovno odvisne substitucije baz. C) Interakcije biomolekul. D) Nevronske mreže.
A) Matematika B) Zdravstveno varstvo C) Biokemija in kemija D) Agronomija in kmetijstvo |