A) Sigmund Freud.
B) B.F. Skinner.
C) Wilhelm Wundt.
D) Carl Jung.

A) Stališče, da je zaznavanje povsem subjektivno.
B) Mnenje, da je svet takšen, kot se nam zdi.
C) Prepričanje, da ničesar ni mogoče spoznati.
D) Ideja, da so pomembne le interpretacije sveta.

A) Duševna stanja lahko obstajajo brez fizičnih stanj.
B) Pomembni so le kemični procesi v možganih.
C) Zavest imajo samo ljudje.
D) Duševna stanja so opredeljena s svojo funkcijo ali vlogo.

A) Ideja, da zavest izhaja iz kompleksnosti.
B) Prepričanje, da se zaveda le človek.
C) Doktrina, ki zanika obstoj zavesti.
D) Stališče, da je zavest temeljna lastnost vse materije.

A) René Descartes.
B) David Hume.
C) Friedrich Nietzsche.
D) Immanuel Kant.

A) Opazovano vedenje kot podlaga za preučevanje uma.
B) Notranje misli in občutki.
C) Subjektivna izkušnja posameznika.
D) Metafizična narava zavesti.

A) Napredni robot s polno zavestjo.
B) Bitje, ki je fizično podobno človeku.
C) Hipotetično bitje brez subjektivnih izkušenj.
D) Bitje, ki ne čuti bolečine.

A) John Searle.
B) Frank Jackson.
C) Daniel Dennett.
D) David Chalmers.

A) Doktrina, da so vsi dogodki vnaprej določeni.
B) Mnenje, da so duševni dogodki posledica fizičnih dogodkov, vendar nanje ne vplivajo.
C) Misel, da je um iluzija.
D) Prepričanje, da lahko um vpliva na telo.

A) Zavračanje subjektivne izkušnje.
B) Teorija, po kateri je resničen le zunanji svet.
C) Analiza fizičnih procesov v možganih.
D) Študija struktur zavesti, ki jih doživljamo s prvoosebnega vidika.

A) David Chalmers.
B) Martha Nussbaum.
C) Karl Popper.
D) Elizabeth Anscombe.

A) David Chalmers.
B) Daniel Dennett.
C) John Searle.
D) Thomas Nagel.

A) Resnični so le opazovani pojavi.
B) Kompleksne duševne pojave je mogoče reducirati na preprostejše fizikalne procese.
C) Vsa duševna stanja so neodvisna od telesnih stanj.
D) Pojavov ni mogoče razložiti z redukcijo.

A) Zavest je iluzija.
B) Duševna stanja so enaka možganskim stanjem.
C) Um in telo sta popolnoma ločena.
D) Duševna stanja lahko obstajajo zunaj možganov.

A) Študija človeškega vedenja brez upoštevanja biologije.
B) veja psihologije, ki se ukvarja z družbenim vedenjem.
C) Filozofske raziskave o naravi znanja.
D) Raziskovanje možganov in njihove povezanosti s kognitivnimi procesi.

A) John Searle
B) Carl Popper
C) Daniel Dennett
D) Richard Dawkins

A) John Searle.
B) Noam Chomsky.
C) Gilbert Ryle.
D) David Lewis.

A) Ves obstoj je skupna iluzija.
B) Um in telo sta eno.
C) Zavest je produkt družbe.
D) Samo človekov um zagotovo obstaja.