A) Sigmund Freud.
B) Wilhelm Wundt.
C) Carl Jung.
D) B.F. Skinner.

A) Prepričanje, da ničesar ni mogoče spoznati.
B) Mnenje, da je svet takšen, kot se nam zdi.
C) Ideja, da so pomembne le interpretacije sveta.
D) Stališče, da je zaznavanje povsem subjektivno.

A) Zavest imajo samo ljudje.
B) Duševna stanja so opredeljena s svojo funkcijo ali vlogo.
C) Duševna stanja lahko obstajajo brez fizičnih stanj.
D) Pomembni so le kemični procesi v možganih.

A) Stališče, da je zavest temeljna lastnost vse materije.
B) Prepričanje, da se zaveda le človek.
C) Doktrina, ki zanika obstoj zavesti.
D) Ideja, da zavest izhaja iz kompleksnosti.

A) René Descartes.
B) David Hume.
C) Immanuel Kant.
D) Friedrich Nietzsche.

A) Subjektivna izkušnja posameznika.
B) Notranje misli in občutki.
C) Opazovano vedenje kot podlaga za preučevanje uma.
D) Metafizična narava zavesti.

A) Bitje, ki je fizično podobno človeku.
B) Napredni robot s polno zavestjo.
C) Bitje, ki ne čuti bolečine.
D) Hipotetično bitje brez subjektivnih izkušenj.

A) David Chalmers.
B) John Searle.
C) Frank Jackson.
D) Daniel Dennett.

A) Misel, da je um iluzija.
B) Prepričanje, da lahko um vpliva na telo.
C) Doktrina, da so vsi dogodki vnaprej določeni.
D) Mnenje, da so duševni dogodki posledica fizičnih dogodkov, vendar nanje ne vplivajo.

A) Zavračanje subjektivne izkušnje.
B) Študija struktur zavesti, ki jih doživljamo s prvoosebnega vidika.
C) Teorija, po kateri je resničen le zunanji svet.
D) Analiza fizičnih procesov v možganih.

A) Karl Popper.
B) Elizabeth Anscombe.
C) Martha Nussbaum.
D) David Chalmers.

A) John Searle.
B) Thomas Nagel.
C) David Chalmers.
D) Daniel Dennett.

A) Pojavov ni mogoče razložiti z redukcijo.
B) Kompleksne duševne pojave je mogoče reducirati na preprostejše fizikalne procese.
C) Vsa duševna stanja so neodvisna od telesnih stanj.
D) Resnični so le opazovani pojavi.

A) Duševna stanja lahko obstajajo zunaj možganov.
B) Zavest je iluzija.
C) Duševna stanja so enaka možganskim stanjem.
D) Um in telo sta popolnoma ločena.

A) Študija človeškega vedenja brez upoštevanja biologije.
B) veja psihologije, ki se ukvarja z družbenim vedenjem.
C) Raziskovanje možganov in njihove povezanosti s kognitivnimi procesi.
D) Filozofske raziskave o naravi znanja.

A) Daniel Dennett
B) Carl Popper
C) John Searle
D) Richard Dawkins

A) Noam Chomsky.
B) David Lewis.
C) Gilbert Ryle.
D) John Searle.

A) Ves obstoj je skupna iluzija.
B) Um in telo sta eno.
C) Samo človekov um zagotovo obstaja.
D) Zavest je produkt družbe.