![]()
A) B.F. Skinner. B) Wilhelm Wundt. C) Sigmund Freud. D) Carl Jung.
A) Ideja, da so pomembne le interpretacije sveta. B) Mnenje, da je svet takšen, kot se nam zdi. C) Prepričanje, da ničesar ni mogoče spoznati. D) Stališče, da je zaznavanje povsem subjektivno.
A) Zavest imajo samo ljudje. B) Duševna stanja lahko obstajajo brez fizičnih stanj. C) Pomembni so le kemični procesi v možganih. D) Duševna stanja so opredeljena s svojo funkcijo ali vlogo.
A) Doktrina, ki zanika obstoj zavesti. B) Stališče, da je zavest temeljna lastnost vse materije. C) Prepričanje, da se zaveda le človek. D) Ideja, da zavest izhaja iz kompleksnosti.
A) Immanuel Kant. B) David Hume. C) René Descartes. D) Friedrich Nietzsche.
A) Notranje misli in občutki. B) Subjektivna izkušnja posameznika. C) Metafizična narava zavesti. D) Opazovano vedenje kot podlaga za preučevanje uma.
A) Hipotetično bitje brez subjektivnih izkušenj. B) Bitje, ki je fizično podobno človeku. C) Bitje, ki ne čuti bolečine. D) Napredni robot s polno zavestjo.
A) Frank Jackson. B) David Chalmers. C) John Searle. D) Daniel Dennett.
A) Doktrina, da so vsi dogodki vnaprej določeni. B) Misel, da je um iluzija. C) Prepričanje, da lahko um vpliva na telo. D) Mnenje, da so duševni dogodki posledica fizičnih dogodkov, vendar nanje ne vplivajo.
A) Študija struktur zavesti, ki jih doživljamo s prvoosebnega vidika. B) Zavračanje subjektivne izkušnje. C) Analiza fizičnih procesov v možganih. D) Teorija, po kateri je resničen le zunanji svet.
A) Elizabeth Anscombe. B) Martha Nussbaum. C) David Chalmers. D) Karl Popper.
A) David Chalmers. B) Daniel Dennett. C) Thomas Nagel. D) John Searle.
A) Pojavov ni mogoče razložiti z redukcijo. B) Vsa duševna stanja so neodvisna od telesnih stanj. C) Resnični so le opazovani pojavi. D) Kompleksne duševne pojave je mogoče reducirati na preprostejše fizikalne procese.
A) Duševna stanja so enaka možganskim stanjem. B) Um in telo sta popolnoma ločena. C) Duševna stanja lahko obstajajo zunaj možganov. D) Zavest je iluzija.
A) Filozofske raziskave o naravi znanja. B) Raziskovanje možganov in njihove povezanosti s kognitivnimi procesi. C) veja psihologije, ki se ukvarja z družbenim vedenjem. D) Študija človeškega vedenja brez upoštevanja biologije.
A) John Searle B) Daniel Dennett C) Richard Dawkins D) Carl Popper
A) Gilbert Ryle. B) John Searle. C) David Lewis. D) Noam Chomsky.
A) Um in telo sta eno. B) Samo človekov um zagotovo obstaja. C) Ves obstoj je skupna iluzija. D) Zavest je produkt družbe. |