A) Max Planck B) Niels Bohr C) Albert Einstein D) Erwin Schrödinger
A) Molekularna simetrija B) Stanje, v katerem je sistem v več stanjih hkrati. C) Kemijsko ravnovesje D) Termodinamični fazni prehod
A) Zakon termodinamike B) Načelo kemijske stehiometrije C) Teorija atomske strukture D) Določa temeljno omejitev natančnosti, s katero je mogoče hkrati poznati pare komplementarnih spremenljivk, kot sta položaj in gibalna moč.
A) Proces kemijske vezave B) Teorija jedrske cepitve C) Koncept, da imajo delci lahko tako valovne kot delčne lastnosti. D) Načelo elektronske konfiguracije
A) Louis de Broglie B) Werner Heisenberg C) Erwin Schrödinger D) Wolfgang Pauli
A) Hundovo pravilo B) Bohrov model C) Načelo Aufbau D) Paulijevo izključitveno načelo
A) Načelo kemijskega ravnovesja B) Pojav, pri katerem se dva ali več delcev poveže tako, da kvantnega stanja vsakega delca ni mogoče opisati neodvisno. C) Metoda za določanje reakcijskih hitrosti D) Vrsta molekularne simetrije
A) Bohrova enačba B) Hartree-Fockova enačba C) Planckova enačba D) Schrödingerjeva enačba
A) Zagotavlja teoretične metode za izračun energijskih nivojev, molekulskih struktur in spektroskopskih lastnosti. B) Nadzoruje kemijske reakcije. C) Opredeljuje molekulsko maso D) Določa hitrost reakcij
A) Načelo Aufbau B) Hundovo pravilo C) Bohrovo pravilo D) Paulijevo izključitveno načelo
A) Odredba za obveznice B) Energija vezi C) Dolžina vezi D) Vezni kot
A) Elektronski B) Nevtroni C) Foton D) Proton
A) E=mc2 B) F=ma C) E=hf D) P=mv
A) Lagrangian B) Enotni C) Hermitov D) Hamiltonovec
A) Dvojnost valov in delcev B) Heisenbergovo načelo negotovosti C) Kvantna prepletenost D) Načelo komplementarnosti
A) vpliva na kemijsko ravnovesje B) Nadzoruje termodinamične procese. C) Določa reakcijske poti D) Ima ključno vlogo pri kvantni obdelavi informacij in kvantnem računalništvu.
A) Koncept molekularne polarnosti B) Zakon o plinskih reakcijah C) Teorija atomskih izotopov D) Model, ki opisuje obnašanje elektronov v atomih z uporabo kvantnih načel.
A) Wolfgang Pauli B) Max Planck C) Niels Bohr D) Erwin Schrödinger
A) Analiza prostorninskih lastnosti materialov B) Določanje kemijske kinetike C) preučevanje samo kemijskih reakcij D) razumevanje in napovedovanje obnašanja snovi na atomski in subatomski ravni.
A) Gostota energije B) Momentum C) Gostota verjetnosti D) Hitrost valovanja
A) Učinek tunela B) Kolaps valovne funkcije C) Kvantna prepletenost D) Superpozicija
A) Prehodne orbitale B) Izoelektronske orbitale C) Hibridne orbitale D) Degenerirane orbitale
A) Antivezavna orbitala B) Hibridni orbitalni C) Orbitalni osamljeni par D) Vezna orbitala
A) Glavno kvantno število B) Magnetno kvantno število C) Kvantno število svetilnosti D) Število vrtenja
A) Metode kvantnega Monte Carlo B) Aproksimacija Born–Oppenheimer C) Metoda Hartree-Fock D) Teorija funkcionala gostote
A) Fritz London B) Gilbert N. Lewis C) Linus Pauling D) Walter Heitler
A) Uporaba klasične mehanike. B) Sistematično uporabljena približevanja. C) Natančne rešitve brez približevanj. D) Ignoriranje interakcij med elektroni.
A) Bili so narejeni pomembni prispevki. B) Razvili so teorijo funkcionala gostote. C) Napisali so standardno besedilo o kemijski vezi. D) Uvedli so približek Born-Oppenheimer.
A) Zvočni valovi. B) Spektri. C) Magnetna polja. D) Gravitacijske sile.
A) Kinetična teorija. B) Termodinamika. C) Klasična mehanika. D) Hartree–Fock izračuni.
A) Walter Heitler. B) Linus Pauling. C) Fritz London. D) Gilbert N. Lewis.
A) Metode združenih klasterjev B) Klasična mehanika C) Teorija funkcionala gostote D) Pol-empirične metode
A) Molekularni ion vodika v okviru približka B-O. B) Atom helija. C) Atom vodika. D) Vsak sistem z več elektroni.
A) Teorija valenčnih vezi B) Metoda Kohn-Sham C) Teorija molekularnih orbital D) Metoda Hartree-Fock
A) 1927 B) 1935 C) 1960 D) 1952
A) Adiabatični prehodi B) Reakcije, ki so prepovedane zaradi spina C) Površine potencialne energije D) Vibronične povezave
A) Stueckelberg, Landau, Zener B) Marcus in Kassel C) Rice in Ramsperger D) Born in Oppenheimer
A) Ne-adiabatske reakcije B) Adiabatske reakcije C) Reakcije, ki so prepovedane zaradi spin-pravil D) Vibronične reakcije
A) 1930-ta B) 1920-ta C) 1940-ta D) 1950-ta |