A) Niels Bohr B) Erwin Schrödinger C) Albert Einstein D) Max Planck
A) Kemijsko ravnovesje B) Molekularna simetrija C) Termodinamični fazni prehod D) Stanje, v katerem je sistem v več stanjih hkrati.
A) Načelo kemijske stehiometrije B) Zakon termodinamike C) Teorija atomske strukture D) Določa temeljno omejitev natančnosti, s katero je mogoče hkrati poznati pare komplementarnih spremenljivk, kot sta položaj in gibalna moč.
A) Proces kemijske vezave B) Koncept, da imajo delci lahko tako valovne kot delčne lastnosti. C) Načelo elektronske konfiguracije D) Teorija jedrske cepitve
A) Louis de Broglie B) Wolfgang Pauli C) Werner Heisenberg D) Erwin Schrödinger
A) Paulijevo izključitveno načelo B) Hundovo pravilo C) Bohrov model D) Načelo Aufbau
A) Vrsta molekularne simetrije B) Pojav, pri katerem se dva ali več delcev poveže tako, da kvantnega stanja vsakega delca ni mogoče opisati neodvisno. C) Načelo kemijskega ravnovesja D) Metoda za določanje reakcijskih hitrosti
A) Bohrova enačba B) Schrödingerjeva enačba C) Planckova enačba D) Hartree-Fockova enačba
A) Opredeljuje molekulsko maso B) Določa hitrost reakcij C) Nadzoruje kemijske reakcije. D) Zagotavlja teoretične metode za izračun energijskih nivojev, molekulskih struktur in spektroskopskih lastnosti.
A) Paulijevo izključitveno načelo B) Bohrovo pravilo C) Hundovo pravilo D) Načelo Aufbau
A) Dolžina vezi B) Odredba za obveznice C) Energija vezi D) Vezni kot
A) Proton B) Elektronski C) Nevtroni D) Foton
A) E=mc2 B) P=mv C) F=ma D) E=hf
A) Hamiltonovec B) Hermitov C) Enotni D) Lagrangian
A) Dvojnost valov in delcev B) Kvantna prepletenost C) Heisenbergovo načelo negotovosti D) Načelo komplementarnosti
A) Ima ključno vlogo pri kvantni obdelavi informacij in kvantnem računalništvu. B) vpliva na kemijsko ravnovesje C) Določa reakcijske poti D) Nadzoruje termodinamične procese.
A) Koncept molekularne polarnosti B) Model, ki opisuje obnašanje elektronov v atomih z uporabo kvantnih načel. C) Zakon o plinskih reakcijah D) Teorija atomskih izotopov
A) Wolfgang Pauli B) Max Planck C) Niels Bohr D) Erwin Schrödinger
A) Določanje kemijske kinetike B) razumevanje in napovedovanje obnašanja snovi na atomski in subatomski ravni. C) preučevanje samo kemijskih reakcij D) Analiza prostorninskih lastnosti materialov
A) Hitrost valovanja B) Gostota energije C) Gostota verjetnosti D) Momentum
A) Superpozicija B) Kolaps valovne funkcije C) Učinek tunela D) Kvantna prepletenost
A) Izoelektronske orbitale B) Degenerirane orbitale C) Hibridne orbitale D) Prehodne orbitale
A) Orbitalni osamljeni par B) Hibridni orbitalni C) Vezna orbitala D) Antivezavna orbitala
A) Magnetno kvantno število B) Število vrtenja C) Kvantno število svetilnosti D) Glavno kvantno število
A) Metode kvantnega Monte Carlo B) Metoda Hartree-Fock C) Aproksimacija Born–Oppenheimer D) Teorija funkcionala gostote
A) Walter Heitler B) Gilbert N. Lewis C) Linus Pauling D) Fritz London
A) Sistematično uporabljena približevanja. B) Ignoriranje interakcij med elektroni. C) Natančne rešitve brez približevanj. D) Uporaba klasične mehanike.
A) Razvili so teorijo funkcionala gostote. B) Uvedli so približek Born-Oppenheimer. C) Napisali so standardno besedilo o kemijski vezi. D) Bili so narejeni pomembni prispevki.
A) Spektri. B) Magnetna polja. C) Zvočni valovi. D) Gravitacijske sile.
A) Kinetična teorija. B) Termodinamika. C) Klasična mehanika. D) Hartree–Fock izračuni.
A) Linus Pauling. B) Walter Heitler. C) Fritz London. D) Gilbert N. Lewis.
A) Klasična mehanika B) Teorija funkcionala gostote C) Pol-empirične metode D) Metode združenih klasterjev
A) Molekularni ion vodika v okviru približka B-O. B) Vsak sistem z več elektroni. C) Atom helija. D) Atom vodika.
A) Teorija valenčnih vezi B) Teorija molekularnih orbital C) Metoda Kohn-Sham D) Metoda Hartree-Fock
A) 1952 B) 1960 C) 1927 D) 1935
A) Površine potencialne energije B) Adiabatični prehodi C) Reakcije, ki so prepovedane zaradi spina D) Vibronične povezave
A) Marcus in Kassel B) Stueckelberg, Landau, Zener C) Rice in Ramsperger D) Born in Oppenheimer
A) Ne-adiabatske reakcije B) Reakcije, ki so prepovedane zaradi spin-pravil C) Adiabatske reakcije D) Vibronične reakcije
A) 1940-ta B) 1920-ta C) 1950-ta D) 1930-ta |