A) Niels Bohr B) Albert Einstein C) Erwin Schrödinger D) Max Planck
A) Kemijsko ravnovesje B) Stanje, v katerem je sistem v več stanjih hkrati. C) Molekularna simetrija D) Termodinamični fazni prehod
A) Zakon termodinamike B) Določa temeljno omejitev natančnosti, s katero je mogoče hkrati poznati pare komplementarnih spremenljivk, kot sta položaj in gibalna moč. C) Načelo kemijske stehiometrije D) Teorija atomske strukture
A) Načelo elektronske konfiguracije B) Koncept, da imajo delci lahko tako valovne kot delčne lastnosti. C) Proces kemijske vezave D) Teorija jedrske cepitve
A) Wolfgang Pauli B) Louis de Broglie C) Werner Heisenberg D) Erwin Schrödinger
A) Načelo Aufbau B) Paulijevo izključitveno načelo C) Hundovo pravilo D) Bohrov model
A) Načelo kemijskega ravnovesja B) Metoda za določanje reakcijskih hitrosti C) Vrsta molekularne simetrije D) Pojav, pri katerem se dva ali več delcev poveže tako, da kvantnega stanja vsakega delca ni mogoče opisati neodvisno.
A) Schrödingerjeva enačba B) Planckova enačba C) Hartree-Fockova enačba D) Bohrova enačba
A) Nadzoruje kemijske reakcije. B) Opredeljuje molekulsko maso C) Določa hitrost reakcij D) Zagotavlja teoretične metode za izračun energijskih nivojev, molekulskih struktur in spektroskopskih lastnosti.
A) Paulijevo izključitveno načelo B) Načelo Aufbau C) Hundovo pravilo D) Bohrovo pravilo
A) Dolžina vezi B) Vezni kot C) Odredba za obveznice D) Energija vezi
A) Foton B) Proton C) Elektronski D) Nevtroni
A) E=hf B) F=ma C) P=mv D) E=mc2
A) Lagrangian B) Enotni C) Hermitov D) Hamiltonovec
A) Heisenbergovo načelo negotovosti B) Dvojnost valov in delcev C) Kvantna prepletenost D) Načelo komplementarnosti
A) vpliva na kemijsko ravnovesje B) Določa reakcijske poti C) Ima ključno vlogo pri kvantni obdelavi informacij in kvantnem računalništvu. D) Nadzoruje termodinamične procese.
A) Koncept molekularne polarnosti B) Zakon o plinskih reakcijah C) Model, ki opisuje obnašanje elektronov v atomih z uporabo kvantnih načel. D) Teorija atomskih izotopov
A) Wolfgang Pauli B) Erwin Schrödinger C) Niels Bohr D) Max Planck
A) Analiza prostorninskih lastnosti materialov B) razumevanje in napovedovanje obnašanja snovi na atomski in subatomski ravni. C) Določanje kemijske kinetike D) preučevanje samo kemijskih reakcij
A) Gostota verjetnosti B) Momentum C) Gostota energije D) Hitrost valovanja
A) Kvantna prepletenost B) Učinek tunela C) Superpozicija D) Kolaps valovne funkcije
A) Izoelektronske orbitale B) Hibridne orbitale C) Prehodne orbitale D) Degenerirane orbitale
A) Orbitalni osamljeni par B) Antivezavna orbitala C) Vezna orbitala D) Hibridni orbitalni
A) Magnetno kvantno število B) Glavno kvantno število C) Število vrtenja D) Kvantno število svetilnosti
A) Teorija funkcionala gostote B) Metoda Hartree-Fock C) Aproksimacija Born–Oppenheimer D) Metode kvantnega Monte Carlo
A) Linus Pauling B) Fritz London C) Walter Heitler D) Gilbert N. Lewis
A) Ignoriranje interakcij med elektroni. B) Sistematično uporabljena približevanja. C) Uporaba klasične mehanike. D) Natančne rešitve brez približevanj.
A) Napisali so standardno besedilo o kemijski vezi. B) Razvili so teorijo funkcionala gostote. C) Uvedli so približek Born-Oppenheimer. D) Bili so narejeni pomembni prispevki.
A) Magnetna polja. B) Gravitacijske sile. C) Spektri. D) Zvočni valovi.
A) Klasična mehanika. B) Hartree–Fock izračuni. C) Termodinamika. D) Kinetična teorija.
A) Linus Pauling. B) Fritz London. C) Walter Heitler. D) Gilbert N. Lewis.
A) Klasična mehanika B) Teorija funkcionala gostote C) Pol-empirične metode D) Metode združenih klasterjev
A) Atom vodika. B) Molekularni ion vodika v okviru približka B-O. C) Atom helija. D) Vsak sistem z več elektroni.
A) Metoda Hartree-Fock B) Teorija valenčnih vezi C) Metoda Kohn-Sham D) Teorija molekularnih orbital
A) 1960 B) 1935 C) 1952 D) 1927
A) Vibronične povezave B) Reakcije, ki so prepovedane zaradi spina C) Adiabatični prehodi D) Površine potencialne energije
A) Marcus in Kassel B) Born in Oppenheimer C) Stueckelberg, Landau, Zener D) Rice in Ramsperger
A) Reakcije, ki so prepovedane zaradi spin-pravil B) Vibronične reakcije C) Adiabatske reakcije D) Ne-adiabatske reakcije
A) 1940-ta B) 1950-ta C) 1930-ta D) 1920-ta |