A) Erwin Schrödinger B) Niels Bohr C) Max Planck D) Albert Einstein
A) Termodinamični fazni prehod B) Molekularna simetrija C) Stanje, v katerem je sistem v več stanjih hkrati. D) Kemijsko ravnovesje
A) Teorija atomske strukture B) Načelo kemijske stehiometrije C) Določa temeljno omejitev natančnosti, s katero je mogoče hkrati poznati pare komplementarnih spremenljivk, kot sta položaj in gibalna moč. D) Zakon termodinamike
A) Koncept, da imajo delci lahko tako valovne kot delčne lastnosti. B) Proces kemijske vezave C) Načelo elektronske konfiguracije D) Teorija jedrske cepitve
A) Louis de Broglie B) Werner Heisenberg C) Erwin Schrödinger D) Wolfgang Pauli
A) Hundovo pravilo B) Načelo Aufbau C) Paulijevo izključitveno načelo D) Bohrov model
A) Vrsta molekularne simetrije B) Metoda za določanje reakcijskih hitrosti C) Pojav, pri katerem se dva ali več delcev poveže tako, da kvantnega stanja vsakega delca ni mogoče opisati neodvisno. D) Načelo kemijskega ravnovesja
A) Hartree-Fockova enačba B) Planckova enačba C) Bohrova enačba D) Schrödingerjeva enačba
A) Določa hitrost reakcij B) Nadzoruje kemijske reakcije. C) Zagotavlja teoretične metode za izračun energijskih nivojev, molekulskih struktur in spektroskopskih lastnosti. D) Opredeljuje molekulsko maso
A) Bohrovo pravilo B) Načelo Aufbau C) Paulijevo izključitveno načelo D) Hundovo pravilo
A) Vezni kot B) Energija vezi C) Dolžina vezi D) Odredba za obveznice
A) Proton B) Elektronski C) Nevtroni D) Foton
A) E=mc2 B) F=ma C) P=mv D) E=hf
A) Lagrangian B) Hamiltonovec C) Hermitov D) Enotni
A) Kvantna prepletenost B) Heisenbergovo načelo negotovosti C) Dvojnost valov in delcev D) Načelo komplementarnosti
A) Ima ključno vlogo pri kvantni obdelavi informacij in kvantnem računalništvu. B) Določa reakcijske poti C) vpliva na kemijsko ravnovesje D) Nadzoruje termodinamične procese.
A) Koncept molekularne polarnosti B) Model, ki opisuje obnašanje elektronov v atomih z uporabo kvantnih načel. C) Teorija atomskih izotopov D) Zakon o plinskih reakcijah
A) Erwin Schrödinger B) Wolfgang Pauli C) Niels Bohr D) Max Planck
A) preučevanje samo kemijskih reakcij B) razumevanje in napovedovanje obnašanja snovi na atomski in subatomski ravni. C) Določanje kemijske kinetike D) Analiza prostorninskih lastnosti materialov
A) Hitrost valovanja B) Gostota energije C) Momentum D) Gostota verjetnosti
A) Kolaps valovne funkcije B) Superpozicija C) Učinek tunela D) Kvantna prepletenost
A) Hibridne orbitale B) Prehodne orbitale C) Degenerirane orbitale D) Izoelektronske orbitale
A) Vezna orbitala B) Orbitalni osamljeni par C) Hibridni orbitalni D) Antivezavna orbitala
A) Glavno kvantno število B) Magnetno kvantno število C) Število vrtenja D) Kvantno število svetilnosti
A) Aproksimacija Born–Oppenheimer B) Teorija funkcionala gostote C) Metode kvantnega Monte Carlo D) Metoda Hartree-Fock
A) Gilbert N. Lewis B) Walter Heitler C) Fritz London D) Linus Pauling
A) Sistematično uporabljena približevanja. B) Natančne rešitve brez približevanj. C) Ignoriranje interakcij med elektroni. D) Uporaba klasične mehanike.
A) Razvili so teorijo funkcionala gostote. B) Bili so narejeni pomembni prispevki. C) Uvedli so približek Born-Oppenheimer. D) Napisali so standardno besedilo o kemijski vezi.
A) Magnetna polja. B) Spektri. C) Zvočni valovi. D) Gravitacijske sile.
A) Klasična mehanika. B) Hartree–Fock izračuni. C) Termodinamika. D) Kinetična teorija.
A) Linus Pauling. B) Walter Heitler. C) Fritz London. D) Gilbert N. Lewis.
A) Pol-empirične metode B) Metode združenih klasterjev C) Teorija funkcionala gostote D) Klasična mehanika
A) Atom vodika. B) Atom helija. C) Vsak sistem z več elektroni. D) Molekularni ion vodika v okviru približka B-O.
A) Teorija molekularnih orbital B) Metoda Kohn-Sham C) Teorija valenčnih vezi D) Metoda Hartree-Fock
A) 1927 B) 1952 C) 1935 D) 1960
A) Reakcije, ki so prepovedane zaradi spina B) Vibronične povezave C) Površine potencialne energije D) Adiabatični prehodi
A) Marcus in Kassel B) Stueckelberg, Landau, Zener C) Rice in Ramsperger D) Born in Oppenheimer
A) Reakcije, ki so prepovedane zaradi spin-pravil B) Vibronične reakcije C) Adiabatske reakcije D) Ne-adiabatske reakcije
A) 1950-ta B) 1920-ta C) 1940-ta D) 1930-ta |