A) Nevtroni B) Elektronski C) Proton D) Foton
A) Erwin Schrödinger B) Max Planck C) Niels Bohr D) Louis de Broglie
A) Tuneliranje B) Dekoherenca C) Zapletenost D) Superpozicija
A) Kvantna superpozicija B) Dvojnost valov in delcev C) Kvantno tuneliranje D) Kvantna prepletenost
A) Kvantna superpozicija B) Kvantna prepletenost C) Kvantno tuneliranje D) Kolaps valovne funkcije
A) Astrofizika B) Kvantna mehanika C) Posebna relativnost D) Klasična mehanika
A) Einsteinova enačba B) Schrödingerjeva enačba C) Newtonova enačba D) Planckova enačba
A) Bit B) Qubit C) Bajt D) Nibble
A) Pri nivojih atomov in nižjih. B) Samo pri astronomskih nivojih. C) Samo pri makroskopskih nivojih. D) Samo pri nivojih optične mikroskopije.
A) Klasične stopnje B) Neprekinjene stopnje C) Makroskopsko stanje D) Zvezane stopnje
A) Valovno-delčna dualnost B) Načelo ustrejanja C) Načelo negotovosti D) Načelo superpozicije
A) Niels Bohr B) Albert Einstein C) Max Planck D) Erwin Schrödinger
A) Valovna funkcija B) Klasična trajektorija C) Hamiltonijan D) Gostota verjetnosti
A) Schrödingerjeva enačba B) Heisenbergov načelo nedoločnosti C) Bornovo pravilo D) Diracova formulacija
A) Bellov izrek B) Einsteinova teorija C) Heisenbergov načelo nedoločnosti D) Schrödingerjeva mačka
A) Kompleksna števila, linearna algebra, diferencialne enačbe, teorija grup. B) Geometrija, trigonometrija, logika. C) Statistika, verjetnost, kombinatorika. D) Algebraična topologija, teorija števil, račun.
A) Ovajanje načelo nedoločnosti. B) Dokazuje obstoj skritih spremenljivk. C) Ne omogoča pošiljanja signalov hitreje od svetlobe. D) Omogoča takojno komunikacijo na katero koli razdaljo.
A) Model atoma Nielsa Bohra B) Rešitev Maxa Plancka za črno telesno sevanje C) Valovna enačba Erwina Schrödingerja D) Delo Alberta Einsteina iz leta 1905
A) Lastno stanje B) Zrušeno stanje C) Mešano stanje D) Superpozicijsko stanje
A) Stanje ostane nespremenjeno. B) Stanje preide v mešano stanje. C) Stanje postane ortogonalno glede na prejšnjo obliko. D) Stanje se zmanjša na ustrezen lastni vektor ali normaliziran projekter.
A) Njena deterministična narava. B) Njena neprekinjena narava. C) Njena verjetnostna narava. D) Njena linearna narava.
A) H B) ℏ (h-bar) C) ψ D) i
A) Hermitske B) Unitarne C) Diagonalizirane D) Ortogonalne
A) e-Ht/ℏ B) e-iHt/ℏ C) eiHt/ℏ D) eHt/ℏ
A) [X^, P^] = 0 B) [X^, P^] = -iℏ C) [X^, P^] = iℏ D) [X^, P^] = ℏ
A) σ_X * σ_P ≤ ℏ/2 B) σ_X / σ_P ≥ ℏ/2 C) σ_X + σ_P ≥ ℏ/2 D) σ_X * σ_P ≥ ℏ/2
A) [A, B] = AB B) [A, B] = BA - AB C) [A, B] = AB - BA D) [A, B] = A + B
A) σ_A / σ_B ≥ (1/2) |⟨[A, B]⟩| B) σ_A σ_B ≥ (1/2) |⟨[A, B]⟩| C) σ_A σ_B ≤ (1/2) |⟨[A, B]⟩| D) σ_A + σ_B ≥ (1/2) |⟨[A, B]⟩|
A) iℏ ∂/∂x B) -iℏ ∂/∂x C) -ℏ2 ∂/∂x D) ℏ ∂/∂x
A) Atom vodika B) Makroskopski predmet C) Atom helija D) Molekula z več elektroni
A) Obe veličini ne moreta biti hkrati natančno znani. B) Obe veličini lahko merimo natančno hkrati. C) Natančno je treba meriti samo eno od obeh. D) Nobena od obeh veličin se ne more natančno izmeriti.
A) ψ(t) = e-iHt/ℏ ψ(0) B) ψ(t) = Hψ(0) C) ψ(t) = ℏψ(0) D) ψ(t) = eiHt/ℏ ψ(0)
A) Kompozitne Hilbertove prostore. B) Tenzični produkti. C) Vektorji stanja. D) Zmanjšane gostote.
A) Erwin Schrödinger B) Werner Heisenberg C) Richard Feynman D) Paul Dirac
A) Matrična mehanika B) Valovna mehanika C) Teorija transformacij D) Formulacija pot integralov Feynmana
A) Integral poti B) Unitarne operator C) Hamiltonov operator (H) D) Valovna funkcija
A) Werner Heisenberg B) Paul Dirac C) Erwin Schrödinger D) Emmy Noether
A) Širina porazdelitve v prostoru se zmanjša, medtem ko se širina porazdelitve v gibu poveča. B) Širina porazdelitve v prostoru in gibu se oboje poveča. C) Širina porazdelitve v prostoru in gibu se oboje zmanjša. D) Ne pride do nobene spremembe v širini porazdelitve, ne v prostoru, ne v gibu.
A) Povsod B) Zunaj tega območja C) V določenem območju D) Na robovih škatle
A) E_n = h / (2π) B) E_n = n²h² / (8mL²) C) E_n = ℏk² / (2m) D) E_n = (ℏ²π²n²) / (2mL²)
A) Metoda lestvice B) Formulacija integralov poti C) Metoda končnih elementov D) Variacijska metoda
A) Razdelilnik žarka B) Detektor C) Vir fotonov D) Fazni regulator
A) Termodinamika B) Fizika trdnih snovi C) Klasična mehanika D) Astrofizika
A) Prostor faz B) Hilbertov prostor C) Evklidski prostor D) Prostor konfiguracij
A) Hermitski operatorji B) Lastne vrednosti C) Unitarne matrike D) Valovne funkcije
A) Kvantizacija B) Superpozicija C) Deherenca D) Klasifikacija
A) Relativistična kinetična energija B) Potencialna energija C) Nekinetična energija D) Toplotna energija
A) Toplotna razširitev B) Klasične lastnosti C) Mehanske lastnosti D) Gravitacijski vpliv
A) Šibka jedrska sila B) Močna jedrska sila C) Elektromagnetna interakcija D) Gravitacijske interakcije
A) Z uporabo Heisenbergovega načela nedoločnosti B) Z uporabo Newtonove gravitacije C) Z uporabo klasičnega Coulombovega potenciala D) Z uporabo Maxwellovih enačb
A) Eksperiment Stern-Gerlach B) Eksperiment Michelson-Morley C) Fotoelektrični efekt D) Eksperiment z dvojno režo
A) Graviton, ki prenaša gravitacijsko silo. B) Gluon, ki prenaša močno jedrsko silo. C) W boson, ki prenaša šibko jedrsko silo. D) Foton, ki prenaša elektromagnetno silo.
A) Enodimne strune. B) Točkastne delce. C) Končne zanke, imenovane spin mreže. D) Kvantna polja.
A) Niz B) Kvantno polje C) Spin-pena D) Delček
A) Bohmianska mehanika B) Relativna kvantna mehanika C) Kopenska interpretacija D) Interpretacija mnogih svetov
A) Poskusi Bellovega testa B) Paradoks Einstein-Podolsky-Rosen C) Heisenbergov načelo nedoločnosti D) Schrödingerjeva mačka
A) Interpretacija mnogih svetov B) Einsteinov determinizem C) Bohmianska mehanika D) Ideje, podobne kopbenhavški interpretaciji
A) Bohmijeva mehanika B) Interpretacija mnogih svetov C) Relativna kvantna mehanika D) Kopenska interpretacija
A) Gustav Kirchhoff B) J. J. Thomson C) Michael Faraday D) Thomas Young
A) Svetovni simpozij fizike B) Peta Solvayeva konferenca C) Prva Solvayeva konferenca D) Mednarodni kongres matematikov |