A) Nevtroni B) Proton C) Elektronski D) Foton
A) Erwin Schrödinger B) Niels Bohr C) Max Planck D) Louis de Broglie
A) Zapletenost B) Superpozicija C) Tuneliranje D) Dekoherenca
A) Kvantna superpozicija B) Dvojnost valov in delcev C) Kvantna prepletenost D) Kvantno tuneliranje
A) Kvantno tuneliranje B) Kvantna superpozicija C) Kvantna prepletenost D) Kolaps valovne funkcije
A) Klasična mehanika B) Kvantna mehanika C) Posebna relativnost D) Astrofizika
A) Newtonova enačba B) Einsteinova enačba C) Schrödingerjeva enačba D) Planckova enačba
A) Bit B) Nibble C) Bajt D) Qubit
A) Samo pri makroskopskih nivojih. B) Samo pri nivojih optične mikroskopije. C) Pri nivojih atomov in nižjih. D) Samo pri astronomskih nivojih.
A) Zvezane stopnje B) Klasične stopnje C) Neprekinjene stopnje D) Makroskopsko stanje
A) Načelo superpozicije B) Valovno-delčna dualnost C) Načelo negotovosti D) Načelo ustrejanja
A) Erwin Schrödinger B) Max Planck C) Albert Einstein D) Niels Bohr
A) Valovna funkcija B) Hamiltonijan C) Gostota verjetnosti D) Klasična trajektorija
A) Schrödingerjeva enačba B) Diracova formulacija C) Heisenbergov načelo nedoločnosti D) Bornovo pravilo
A) Bellov izrek B) Schrödingerjeva mačka C) Einsteinova teorija D) Heisenbergov načelo nedoločnosti
A) Statistika, verjetnost, kombinatorika. B) Kompleksna števila, linearna algebra, diferencialne enačbe, teorija grup. C) Algebraična topologija, teorija števil, račun. D) Geometrija, trigonometrija, logika.
A) Dokazuje obstoj skritih spremenljivk. B) Ne omogoča pošiljanja signalov hitreje od svetlobe. C) Omogoča takojno komunikacijo na katero koli razdaljo. D) Ovajanje načelo nedoločnosti.
A) Valovna enačba Erwina Schrödingerja B) Rešitev Maxa Plancka za črno telesno sevanje C) Delo Alberta Einsteina iz leta 1905 D) Model atoma Nielsa Bohra
A) Superpozicijsko stanje B) Mešano stanje C) Lastno stanje D) Zrušeno stanje
A) Stanje ostane nespremenjeno. B) Stanje preide v mešano stanje. C) Stanje postane ortogonalno glede na prejšnjo obliko. D) Stanje se zmanjša na ustrezen lastni vektor ali normaliziran projekter.
A) Njena neprekinjena narava. B) Njena linearna narava. C) Njena verjetnostna narava. D) Njena deterministična narava.
A) ψ B) H C) i D) ℏ (h-bar)
A) Unitarne B) Ortogonalne C) Hermitske D) Diagonalizirane
A) e-iHt/ℏ B) eHt/ℏ C) e-Ht/ℏ D) eiHt/ℏ
A) [X^, P^] = -iℏ B) [X^, P^] = ℏ C) [X^, P^] = iℏ D) [X^, P^] = 0
A) σ_X / σ_P ≥ ℏ/2 B) σ_X * σ_P ≤ ℏ/2 C) σ_X + σ_P ≥ ℏ/2 D) σ_X * σ_P ≥ ℏ/2
A) [A, B] = AB - BA B) [A, B] = BA - AB C) [A, B] = AB D) [A, B] = A + B
A) σ_A + σ_B ≥ (1/2) |⟨[A, B]⟩| B) σ_A / σ_B ≥ (1/2) |⟨[A, B]⟩| C) σ_A σ_B ≥ (1/2) |⟨[A, B]⟩| D) σ_A σ_B ≤ (1/2) |⟨[A, B]⟩|
A) iℏ ∂/∂x B) ℏ ∂/∂x C) -iℏ ∂/∂x D) -ℏ2 ∂/∂x
A) Atom vodika B) Molekula z več elektroni C) Atom helija D) Makroskopski predmet
A) Natančno je treba meriti samo eno od obeh. B) Obe veličini lahko merimo natančno hkrati. C) Nobena od obeh veličin se ne more natančno izmeriti. D) Obe veličini ne moreta biti hkrati natančno znani.
A) ψ(t) = eiHt/ℏ ψ(0) B) ψ(t) = Hψ(0) C) ψ(t) = e-iHt/ℏ ψ(0) D) ψ(t) = ℏψ(0)
A) Zmanjšane gostote. B) Vektorji stanja. C) Tenzični produkti. D) Kompozitne Hilbertove prostore.
A) Richard Feynman B) Paul Dirac C) Werner Heisenberg D) Erwin Schrödinger
A) Matrična mehanika B) Valovna mehanika C) Teorija transformacij D) Formulacija pot integralov Feynmana
A) Valovna funkcija B) Hamiltonov operator (H) C) Integral poti D) Unitarne operator
A) Emmy Noether B) Paul Dirac C) Erwin Schrödinger D) Werner Heisenberg
A) Ne pride do nobene spremembe v širini porazdelitve, ne v prostoru, ne v gibu. B) Širina porazdelitve v prostoru se zmanjša, medtem ko se širina porazdelitve v gibu poveča. C) Širina porazdelitve v prostoru in gibu se oboje zmanjša. D) Širina porazdelitve v prostoru in gibu se oboje poveča.
A) V določenem območju B) Zunaj tega območja C) Na robovih škatle D) Povsod
A) E_n = h / (2π) B) E_n = ℏk² / (2m) C) E_n = (ℏ²π²n²) / (2mL²) D) E_n = n²h² / (8mL²)
A) Metoda lestvice B) Formulacija integralov poti C) Variacijska metoda D) Metoda končnih elementov
A) Fazni regulator B) Detektor C) Razdelilnik žarka D) Vir fotonov
A) Fizika trdnih snovi B) Klasična mehanika C) Astrofizika D) Termodinamika
A) Prostor konfiguracij B) Evklidski prostor C) Hilbertov prostor D) Prostor faz
A) Valovne funkcije B) Lastne vrednosti C) Hermitski operatorji D) Unitarne matrike
A) Klasifikacija B) Deherenca C) Superpozicija D) Kvantizacija
A) Toplotna energija B) Relativistična kinetična energija C) Potencialna energija D) Nekinetična energija
A) Toplotna razširitev B) Klasične lastnosti C) Gravitacijski vpliv D) Mehanske lastnosti
A) Močna jedrska sila B) Elektromagnetna interakcija C) Gravitacijske interakcije D) Šibka jedrska sila
A) Z uporabo klasičnega Coulombovega potenciala B) Z uporabo Heisenbergovega načela nedoločnosti C) Z uporabo Maxwellovih enačb D) Z uporabo Newtonove gravitacije
A) Eksperiment Stern-Gerlach B) Eksperiment Michelson-Morley C) Fotoelektrični efekt D) Eksperiment z dvojno režo
A) W boson, ki prenaša šibko jedrsko silo. B) Gluon, ki prenaša močno jedrsko silo. C) Foton, ki prenaša elektromagnetno silo. D) Graviton, ki prenaša gravitacijsko silo.
A) Enodimne strune. B) Kvantna polja. C) Končne zanke, imenovane spin mreže. D) Točkastne delce.
A) Spin-pena B) Niz C) Delček D) Kvantno polje
A) Interpretacija mnogih svetov B) Kopenska interpretacija C) Bohmianska mehanika D) Relativna kvantna mehanika
A) Poskusi Bellovega testa B) Paradoks Einstein-Podolsky-Rosen C) Schrödingerjeva mačka D) Heisenbergov načelo nedoločnosti
A) Interpretacija mnogih svetov B) Ideje, podobne kopbenhavški interpretaciji C) Einsteinov determinizem D) Bohmianska mehanika
A) Kopenska interpretacija B) Interpretacija mnogih svetov C) Relativna kvantna mehanika D) Bohmijeva mehanika
A) Gustav Kirchhoff B) Thomas Young C) J. J. Thomson D) Michael Faraday
A) Mednarodni kongres matematikov B) Peta Solvayeva konferenca C) Svetovni simpozij fizike D) Prva Solvayeva konferenca |