A) Elektronski B) Nevtroni C) Proton D) Foton
A) Niels Bohr B) Erwin Schrödinger C) Max Planck D) Louis de Broglie
A) Zapletenost B) Tuneliranje C) Dekoherenca D) Superpozicija
A) Kvantna prepletenost B) Kvantno tuneliranje C) Dvojnost valov in delcev D) Kvantna superpozicija
A) Kvantna prepletenost B) Kvantna superpozicija C) Kolaps valovne funkcije D) Kvantno tuneliranje
A) Kvantna mehanika B) Posebna relativnost C) Klasična mehanika D) Astrofizika
A) Einsteinova enačba B) Schrödingerjeva enačba C) Newtonova enačba D) Planckova enačba
A) Bajt B) Qubit C) Nibble D) Bit
A) Samo pri astronomskih nivojih. B) Pri nivojih atomov in nižjih. C) Samo pri makroskopskih nivojih. D) Samo pri nivojih optične mikroskopije.
A) Makroskopsko stanje B) Neprekinjene stopnje C) Zvezane stopnje D) Klasične stopnje
A) Načelo superpozicije B) Načelo negotovosti C) Načelo ustrejanja D) Valovno-delčna dualnost
A) Erwin Schrödinger B) Niels Bohr C) Max Planck D) Albert Einstein
A) Hamiltonijan B) Valovna funkcija C) Klasična trajektorija D) Gostota verjetnosti
A) Diracova formulacija B) Schrödingerjeva enačba C) Heisenbergov načelo nedoločnosti D) Bornovo pravilo
A) Schrödingerjeva mačka B) Einsteinova teorija C) Heisenbergov načelo nedoločnosti D) Bellov izrek
A) Statistika, verjetnost, kombinatorika. B) Kompleksna števila, linearna algebra, diferencialne enačbe, teorija grup. C) Algebraična topologija, teorija števil, račun. D) Geometrija, trigonometrija, logika.
A) Ne omogoča pošiljanja signalov hitreje od svetlobe. B) Omogoča takojno komunikacijo na katero koli razdaljo. C) Ovajanje načelo nedoločnosti. D) Dokazuje obstoj skritih spremenljivk.
A) Valovna enačba Erwina Schrödingerja B) Rešitev Maxa Plancka za črno telesno sevanje C) Model atoma Nielsa Bohra D) Delo Alberta Einsteina iz leta 1905
A) Superpozicijsko stanje B) Zrušeno stanje C) Lastno stanje D) Mešano stanje
A) Stanje se zmanjša na ustrezen lastni vektor ali normaliziran projekter. B) Stanje preide v mešano stanje. C) Stanje postane ortogonalno glede na prejšnjo obliko. D) Stanje ostane nespremenjeno.
A) Njena neprekinjena narava. B) Njena deterministična narava. C) Njena verjetnostna narava. D) Njena linearna narava.
A) i B) ℏ (h-bar) C) H D) ψ
A) Unitarne B) Ortogonalne C) Hermitske D) Diagonalizirane
A) e-Ht/ℏ B) eHt/ℏ C) e-iHt/ℏ D) eiHt/ℏ
A) [X^, P^] = -iℏ B) [X^, P^] = 0 C) [X^, P^] = iℏ D) [X^, P^] = ℏ
A) σ_X * σ_P ≥ ℏ/2 B) σ_X + σ_P ≥ ℏ/2 C) σ_X / σ_P ≥ ℏ/2 D) σ_X * σ_P ≤ ℏ/2
A) [A, B] = AB B) [A, B] = BA - AB C) [A, B] = AB - BA D) [A, B] = A + B
A) σ_A σ_B ≥ (1/2) |⟨[A, B]⟩| B) σ_A / σ_B ≥ (1/2) |⟨[A, B]⟩| C) σ_A + σ_B ≥ (1/2) |⟨[A, B]⟩| D) σ_A σ_B ≤ (1/2) |⟨[A, B]⟩|
A) ℏ ∂/∂x B) iℏ ∂/∂x C) -iℏ ∂/∂x D) -ℏ2 ∂/∂x
A) Atom helija B) Molekula z več elektroni C) Atom vodika D) Makroskopski predmet
A) Obe veličini ne moreta biti hkrati natančno znani. B) Obe veličini lahko merimo natančno hkrati. C) Nobena od obeh veličin se ne more natančno izmeriti. D) Natančno je treba meriti samo eno od obeh.
A) ψ(t) = Hψ(0) B) ψ(t) = eiHt/ℏ ψ(0) C) ψ(t) = e-iHt/ℏ ψ(0) D) ψ(t) = ℏψ(0)
A) Kompozitne Hilbertove prostore. B) Zmanjšane gostote. C) Vektorji stanja. D) Tenzični produkti.
A) Richard Feynman B) Paul Dirac C) Werner Heisenberg D) Erwin Schrödinger
A) Valovna mehanika B) Teorija transformacij C) Matrična mehanika D) Formulacija pot integralov Feynmana
A) Integral poti B) Unitarne operator C) Valovna funkcija D) Hamiltonov operator (H)
A) Werner Heisenberg B) Paul Dirac C) Emmy Noether D) Erwin Schrödinger
A) Ne pride do nobene spremembe v širini porazdelitve, ne v prostoru, ne v gibu. B) Širina porazdelitve v prostoru se zmanjša, medtem ko se širina porazdelitve v gibu poveča. C) Širina porazdelitve v prostoru in gibu se oboje poveča. D) Širina porazdelitve v prostoru in gibu se oboje zmanjša.
A) Zunaj tega območja B) Povsod C) Na robovih škatle D) V določenem območju
A) E_n = (ℏ²π²n²) / (2mL²) B) E_n = ℏk² / (2m) C) E_n = h / (2π) D) E_n = n²h² / (8mL²)
A) Metoda končnih elementov B) Formulacija integralov poti C) Variacijska metoda D) Metoda lestvice
A) Detektor B) Fazni regulator C) Razdelilnik žarka D) Vir fotonov
A) Klasična mehanika B) Termodinamika C) Astrofizika D) Fizika trdnih snovi
A) Prostor konfiguracij B) Prostor faz C) Hilbertov prostor D) Evklidski prostor
A) Valovne funkcije B) Lastne vrednosti C) Unitarne matrike D) Hermitski operatorji
A) Klasifikacija B) Deherenca C) Kvantizacija D) Superpozicija
A) Potencialna energija B) Relativistična kinetična energija C) Toplotna energija D) Nekinetična energija
A) Klasične lastnosti B) Mehanske lastnosti C) Toplotna razširitev D) Gravitacijski vpliv
A) Elektromagnetna interakcija B) Močna jedrska sila C) Šibka jedrska sila D) Gravitacijske interakcije
A) Z uporabo Maxwellovih enačb B) Z uporabo Newtonove gravitacije C) Z uporabo klasičnega Coulombovega potenciala D) Z uporabo Heisenbergovega načela nedoločnosti
A) Fotoelektrični efekt B) Eksperiment Stern-Gerlach C) Eksperiment z dvojno režo D) Eksperiment Michelson-Morley
A) W boson, ki prenaša šibko jedrsko silo. B) Foton, ki prenaša elektromagnetno silo. C) Graviton, ki prenaša gravitacijsko silo. D) Gluon, ki prenaša močno jedrsko silo.
A) Kvantna polja. B) Končne zanke, imenovane spin mreže. C) Enodimne strune. D) Točkastne delce.
A) Delček B) Niz C) Kvantno polje D) Spin-pena
A) Relativna kvantna mehanika B) Interpretacija mnogih svetov C) Bohmianska mehanika D) Kopenska interpretacija
A) Paradoks Einstein-Podolsky-Rosen B) Schrödingerjeva mačka C) Heisenbergov načelo nedoločnosti D) Poskusi Bellovega testa
A) Ideje, podobne kopbenhavški interpretaciji B) Einsteinov determinizem C) Bohmianska mehanika D) Interpretacija mnogih svetov
A) Kopenska interpretacija B) Relativna kvantna mehanika C) Interpretacija mnogih svetov D) Bohmijeva mehanika
A) Gustav Kirchhoff B) Michael Faraday C) Thomas Young D) J. J. Thomson
A) Svetovni simpozij fizike B) Prva Solvayeva konferenca C) Peta Solvayeva konferenca D) Mednarodni kongres matematikov |