A) Elektronski B) Nevtroni C) Proton D) Foton
A) Niels Bohr B) Louis de Broglie C) Erwin Schrödinger D) Max Planck
A) Zapletenost B) Tuneliranje C) Superpozicija D) Dekoherenca
A) Kvantna prepletenost B) Dvojnost valov in delcev C) Kvantna superpozicija D) Kvantno tuneliranje
A) Kvantna prepletenost B) Kvantno tuneliranje C) Kvantna superpozicija D) Kolaps valovne funkcije
A) Astrofizika B) Kvantna mehanika C) Klasična mehanika D) Posebna relativnost
A) Schrödingerjeva enačba B) Planckova enačba C) Newtonova enačba D) Einsteinova enačba
A) Bit B) Nibble C) Bajt D) Qubit
A) Samo pri makroskopskih nivojih. B) Pri nivojih atomov in nižjih. C) Samo pri nivojih optične mikroskopije. D) Samo pri astronomskih nivojih.
A) Klasične stopnje B) Neprekinjene stopnje C) Zvezane stopnje D) Makroskopsko stanje
A) Načelo superpozicije B) Načelo negotovosti C) Načelo ustrejanja D) Valovno-delčna dualnost
A) Max Planck B) Albert Einstein C) Erwin Schrödinger D) Niels Bohr
A) Klasična trajektorija B) Gostota verjetnosti C) Valovna funkcija D) Hamiltonijan
A) Bornovo pravilo B) Heisenbergov načelo nedoločnosti C) Diracova formulacija D) Schrödingerjeva enačba
A) Heisenbergov načelo nedoločnosti B) Einsteinova teorija C) Schrödingerjeva mačka D) Bellov izrek
A) Kompleksna števila, linearna algebra, diferencialne enačbe, teorija grup. B) Statistika, verjetnost, kombinatorika. C) Geometrija, trigonometrija, logika. D) Algebraična topologija, teorija števil, račun.
A) Omogoča takojno komunikacijo na katero koli razdaljo. B) Ovajanje načelo nedoločnosti. C) Ne omogoča pošiljanja signalov hitreje od svetlobe. D) Dokazuje obstoj skritih spremenljivk.
A) Rešitev Maxa Plancka za črno telesno sevanje B) Model atoma Nielsa Bohra C) Valovna enačba Erwina Schrödingerja D) Delo Alberta Einsteina iz leta 1905
A) Lastno stanje B) Superpozicijsko stanje C) Mešano stanje D) Zrušeno stanje
A) Stanje se zmanjša na ustrezen lastni vektor ali normaliziran projekter. B) Stanje preide v mešano stanje. C) Stanje postane ortogonalno glede na prejšnjo obliko. D) Stanje ostane nespremenjeno.
A) Njena verjetnostna narava. B) Njena neprekinjena narava. C) Njena deterministična narava. D) Njena linearna narava.
A) ψ B) i C) H D) ℏ (h-bar)
A) Diagonalizirane B) Ortogonalne C) Hermitske D) Unitarne
A) eHt/ℏ B) e-Ht/ℏ C) e-iHt/ℏ D) eiHt/ℏ
A) [X^, P^] = ℏ B) [X^, P^] = iℏ C) [X^, P^] = -iℏ D) [X^, P^] = 0
A) σ_X + σ_P ≥ ℏ/2 B) σ_X * σ_P ≤ ℏ/2 C) σ_X * σ_P ≥ ℏ/2 D) σ_X / σ_P ≥ ℏ/2
A) [A, B] = BA - AB B) [A, B] = AB C) [A, B] = AB - BA D) [A, B] = A + B
A) σ_A / σ_B ≥ (1/2) |⟨[A, B]⟩| B) σ_A + σ_B ≥ (1/2) |⟨[A, B]⟩| C) σ_A σ_B ≥ (1/2) |⟨[A, B]⟩| D) σ_A σ_B ≤ (1/2) |⟨[A, B]⟩|
A) iℏ ∂/∂x B) -iℏ ∂/∂x C) -ℏ2 ∂/∂x D) ℏ ∂/∂x
A) Molekula z več elektroni B) Makroskopski predmet C) Atom helija D) Atom vodika
A) Natančno je treba meriti samo eno od obeh. B) Obe veličini lahko merimo natančno hkrati. C) Obe veličini ne moreta biti hkrati natančno znani. D) Nobena od obeh veličin se ne more natančno izmeriti.
A) ψ(t) = ℏψ(0) B) ψ(t) = eiHt/ℏ ψ(0) C) ψ(t) = e-iHt/ℏ ψ(0) D) ψ(t) = Hψ(0)
A) Vektorji stanja. B) Zmanjšane gostote. C) Kompozitne Hilbertove prostore. D) Tenzični produkti.
A) Erwin Schrödinger B) Werner Heisenberg C) Richard Feynman D) Paul Dirac
A) Valovna mehanika B) Matrična mehanika C) Formulacija pot integralov Feynmana D) Teorija transformacij
A) Hamiltonov operator (H) B) Unitarne operator C) Valovna funkcija D) Integral poti
A) Werner Heisenberg B) Paul Dirac C) Erwin Schrödinger D) Emmy Noether
A) Širina porazdelitve v prostoru in gibu se oboje poveča. B) Širina porazdelitve v prostoru se zmanjša, medtem ko se širina porazdelitve v gibu poveča. C) Širina porazdelitve v prostoru in gibu se oboje zmanjša. D) Ne pride do nobene spremembe v širini porazdelitve, ne v prostoru, ne v gibu.
A) V določenem območju B) Povsod C) Zunaj tega območja D) Na robovih škatle
A) E_n = h / (2π) B) E_n = n²h² / (8mL²) C) E_n = ℏk² / (2m) D) E_n = (ℏ²π²n²) / (2mL²)
A) Variacijska metoda B) Metoda lestvice C) Metoda končnih elementov D) Formulacija integralov poti
A) Detektor B) Fazni regulator C) Vir fotonov D) Razdelilnik žarka
A) Fizika trdnih snovi B) Termodinamika C) Astrofizika D) Klasična mehanika
A) Evklidski prostor B) Prostor faz C) Hilbertov prostor D) Prostor konfiguracij
A) Unitarne matrike B) Valovne funkcije C) Hermitski operatorji D) Lastne vrednosti
A) Deherenca B) Superpozicija C) Klasifikacija D) Kvantizacija
A) Relativistična kinetična energija B) Potencialna energija C) Toplotna energija D) Nekinetična energija
A) Mehanske lastnosti B) Klasične lastnosti C) Toplotna razširitev D) Gravitacijski vpliv
A) Gravitacijske interakcije B) Šibka jedrska sila C) Elektromagnetna interakcija D) Močna jedrska sila
A) Z uporabo Newtonove gravitacije B) Z uporabo klasičnega Coulombovega potenciala C) Z uporabo Heisenbergovega načela nedoločnosti D) Z uporabo Maxwellovih enačb
A) Fotoelektrični efekt B) Eksperiment z dvojno režo C) Eksperiment Michelson-Morley D) Eksperiment Stern-Gerlach
A) Graviton, ki prenaša gravitacijsko silo. B) Foton, ki prenaša elektromagnetno silo. C) W boson, ki prenaša šibko jedrsko silo. D) Gluon, ki prenaša močno jedrsko silo.
A) Točkastne delce. B) Kvantna polja. C) Končne zanke, imenovane spin mreže. D) Enodimne strune.
A) Niz B) Delček C) Spin-pena D) Kvantno polje
A) Bohmianska mehanika B) Interpretacija mnogih svetov C) Relativna kvantna mehanika D) Kopenska interpretacija
A) Schrödingerjeva mačka B) Paradoks Einstein-Podolsky-Rosen C) Heisenbergov načelo nedoločnosti D) Poskusi Bellovega testa
A) Bohmianska mehanika B) Ideje, podobne kopbenhavški interpretaciji C) Einsteinov determinizem D) Interpretacija mnogih svetov
A) Kopenska interpretacija B) Bohmijeva mehanika C) Relativna kvantna mehanika D) Interpretacija mnogih svetov
A) J. J. Thomson B) Michael Faraday C) Gustav Kirchhoff D) Thomas Young
A) Svetovni simpozij fizike B) Peta Solvayeva konferenca C) Prva Solvayeva konferenca D) Mednarodni kongres matematikov |