A) Lažni vzrok B) Prehitro posploševanje C) Krožno sklepanje D) Ad hominem
A) Abdukcija B) Deduktivni C) Analogično D) Induktivni
A) Disjunkcija B) Pogojno C) Nasprotje D) Konjunkcija
A) Deduktivni B) Abdukcija C) Analogično D) Induktivni
A) Abdukcija B) Deduktivni C) Induktivni D) Analogično
A) Zakon o neskladju B) Zakon o identiteti C) Zakon izključene sredine D) Modus tollens
A) Modus ponens B) Zakon o identiteti C) Zakon izključene sredine D) Zakon o neskladju
A) Silogizem B) Trditev C) Argument D) Napaka
A) Zapomniti si logična pravila. B) Izogibati se kakršnim koli zaključkom. C) Ustvariti nove premise (predpostavke). D) Doseči zaključek na strogi način.
A) Argument, pri katerem premise zagotavljajo sklep. B) Argument, pri katerem so vse premise resnične. C) Argument, pri katerem so premise nepovezane s sklepom. D) Argument, pri katerem je sklep vedno resničen.
A) Induktivno razmišljanje. B) Modus ponens. C) Analogično razmišljanje. D) Abduktivno razmišljanje.
A) Analogno razmišljanje. B) Ugotavljanje na podlagi najboljše razlage. C) Dedukcija. D) Generalizacija.
A) Primerja dva različna sistema, da najde protislovja. B) Zagotavlja pravilnost zaključka. C) Izhaja iz ene same situacije in naredi splošno ugotovitev. D) Primerja dva podobna sistema, da pridobi zaključek.
A) Sposobnost zapomnitja dejstev. B) Sposobnost generiranja in ocenjevanja razlogov. C) Sposobnost izogibanja sprejemanju odločitev. D) Sposobnost ignoriranja protislovij.
A) Ima ključno vlogo. B) Ima manjšo vlogo. C) Ni vpletena. D) Uporablja se le v matematiki.
A) Obstaja nekaj negotovosti. B) Zaključki so zanesljivi. C) Zaključki so vedno neresnični. D) Zaključki so vedno resnični.
A) Analogno razmišljanje. B) Deduktivno razmišljanje. C) Abduktivno razmišljanje. D) Induktivno razmišljanje.
A) Filozofija. B) Naravoslovje. C) Logika. D) Matematika.
A) Vse sadje je sladko; limone so sadje; zato so limone sladke. B) Vse ptice lahko letijo; pingvini so ptice; zato lahko pingvini letijo. C) Nekateri psi so prijazni; Maks je pes; zato je Maks prijazen. D) Vsi ljudje so smrtni; Sofoklej je človek; zato je Sofoklej smrtni.
A) Ne upošteva nobenih specifičnih pravil ali norm. B) Temelji na naključnih ugibanjih. C) Cilj je oblikovati pravilne argumente, ki bi jih vsak racionalen človek našel prepričljive. D) Temelji na osebnih mnenjih.
A) Približno je enako kritičnemu mišljenju. B) Enako je kot učenje na pamet. C) Enako je kot ustvarjalnost. D) Enako je kot intuicija.
A) To je pomembno le v nelogičnem razmišljanju (neinduktivnem razmišljanju). B) To ni pomembno za logično razmišljanje. C) Iskanje novih informacij je v logičnem razmišljanju odsvetovano. D) To je pomemben dejavnik v logičnem razmišljanju.
A) Negotovost. B) Prav neverjetno. C) Verjetnost. D) Gotovost.
A) Kot sinonima za 'napačno sklepanje'. B) Za označevanje implicitnih predpostavk. C) Izmenljivo. D) Za opis le napačnega razmišljanja.
A) Deduktivni argumenti. B) Dokazi. C) Zablode. D) Kompleksni argumenti.
A) Dokaz. B) Napaka v razmišljanju. C) Predpostavka. D) Ugled.
A) Temporalna logika. B) Sillogizmi. C) Modalna logika. D) Razširjene logike.
A) Vedno vodi do določenih zaključkov. B) Vedno je varno. C) Dodatne informacije so lahko napačne. D) Ne vključuje nobenih novih informacij.
A) René Descartes B) Immanuel Kant C) Aristotel D) David Hume
A) Biti preprost B) Biti preverljiv z empiričnimi dokazi C) Ujemati se z opazovanimi dejstvi D) Biti zavit
A) Ko raziskovalci objavijo svoje rezultate. B) Ko raziskovalci izvajajo nadzorovane poskuse. C) Ko raziskovalci odkrijejo nepojasnjene pojave. D) Ko raziskovalci potrdijo uveljavljene teorije.
A) Brez dokazov B) Protislovni dokazi C) Zelo močni dokazi D) Šibki dokazi
A) Ignoriranje konteksta izjav B) Izogibanje komunikaciji C) Razumevanje dvoumnih izjav D) Dokazovanje izjav z absolutno gotovostjo
A) Napaka 'slametnega moža'. B) Napačna dilema. C) Potrditev posledice. D) Napačno predstavljanje nasprotne točke.
A) Preučevanje potencialnih prednosti in slabosti različnih dejanj. B) Izključno se opiranje na instinkte pri sprejemanju odločitev. C) Ocena razlogov, preden se sprejme trditev. D) Iskanje novih informacij za dosego zanesljivega zaključka.
A) Usluževanje impulzivnih sodb. B) Donos odločitev na podlagi intuicije. C) Ignoriranje zanesljivosti virov informacij. D) Ločevanje dejstev od preprostih mnenj.
A) Uporabljati zdravo pamet. B) Razmišljati o različnih možnostih. C) Temeljito ocenjevati vse na voljo informacije. D) Izpostavljati se nekritičnim in hitrim sodbam. |