A) Lažni vzrok B) Prehitro posploševanje C) Krožno sklepanje D) Ad hominem
A) Analogično B) Abdukcija C) Induktivni D) Deduktivni
A) Nasprotje B) Konjunkcija C) Disjunkcija D) Pogojno
A) Induktivni B) Abdukcija C) Analogično D) Deduktivni
A) Deduktivni B) Induktivni C) Analogično D) Abdukcija
A) Zakon izključene sredine B) Zakon o neskladju C) Modus tollens D) Zakon o identiteti
A) Zakon izključene sredine B) Zakon o neskladju C) Zakon o identiteti D) Modus ponens
A) Argument B) Trditev C) Silogizem D) Napaka
A) Doseči zaključek na strogi način. B) Zapomniti si logična pravila. C) Ustvariti nove premise (predpostavke). D) Izogibati se kakršnim koli zaključkom.
A) Argument, pri katerem so premise nepovezane s sklepom. B) Argument, pri katerem so vse premise resnične. C) Argument, pri katerem premise zagotavljajo sklep. D) Argument, pri katerem je sklep vedno resničen.
A) Induktivno razmišljanje. B) Abduktivno razmišljanje. C) Modus ponens. D) Analogično razmišljanje.
A) Ugotavljanje na podlagi najboljše razlage. B) Dedukcija. C) Analogno razmišljanje. D) Generalizacija.
A) Zagotavlja pravilnost zaključka. B) Izhaja iz ene same situacije in naredi splošno ugotovitev. C) Primerja dva različna sistema, da najde protislovja. D) Primerja dva podobna sistema, da pridobi zaključek.
A) Sposobnost generiranja in ocenjevanja razlogov. B) Sposobnost ignoriranja protislovij. C) Sposobnost izogibanja sprejemanju odločitev. D) Sposobnost zapomnitja dejstev.
A) Uporablja se le v matematiki. B) Ni vpletena. C) Ima ključno vlogo. D) Ima manjšo vlogo.
A) Zaključki so zanesljivi. B) Obstaja nekaj negotovosti. C) Zaključki so vedno neresnični. D) Zaključki so vedno resnični.
A) Deduktivno razmišljanje. B) Induktivno razmišljanje. C) Abduktivno razmišljanje. D) Analogno razmišljanje.
A) Naravoslovje. B) Filozofija. C) Logika. D) Matematika.
A) Vse sadje je sladko; limone so sadje; zato so limone sladke. B) Vsi ljudje so smrtni; Sofoklej je človek; zato je Sofoklej smrtni. C) Vse ptice lahko letijo; pingvini so ptice; zato lahko pingvini letijo. D) Nekateri psi so prijazni; Maks je pes; zato je Maks prijazen.
A) Temelji na naključnih ugibanjih. B) Temelji na osebnih mnenjih. C) Cilj je oblikovati pravilne argumente, ki bi jih vsak racionalen človek našel prepričljive. D) Ne upošteva nobenih specifičnih pravil ali norm.
A) Enako je kot učenje na pamet. B) Enako je kot ustvarjalnost. C) Enako je kot intuicija. D) Približno je enako kritičnemu mišljenju.
A) Iskanje novih informacij je v logičnem razmišljanju odsvetovano. B) To ni pomembno za logično razmišljanje. C) To je pomemben dejavnik v logičnem razmišljanju. D) To je pomembno le v nelogičnem razmišljanju (neinduktivnem razmišljanju).
A) Negotovost. B) Prav neverjetno. C) Verjetnost. D) Gotovost.
A) Za opis le napačnega razmišljanja. B) Za označevanje implicitnih predpostavk. C) Izmenljivo. D) Kot sinonima za 'napačno sklepanje'.
A) Deduktivni argumenti. B) Kompleksni argumenti. C) Zablode. D) Dokazi.
A) Ugled. B) Dokaz. C) Napaka v razmišljanju. D) Predpostavka.
A) Temporalna logika. B) Sillogizmi. C) Razširjene logike. D) Modalna logika.
A) Vedno je varno. B) Ne vključuje nobenih novih informacij. C) Dodatne informacije so lahko napačne. D) Vedno vodi do določenih zaključkov.
A) René Descartes B) Immanuel Kant C) David Hume D) Aristotel
A) Biti preprost B) Biti preverljiv z empiričnimi dokazi C) Biti zavit D) Ujemati se z opazovanimi dejstvi
A) Ko raziskovalci izvajajo nadzorovane poskuse. B) Ko raziskovalci potrdijo uveljavljene teorije. C) Ko raziskovalci objavijo svoje rezultate. D) Ko raziskovalci odkrijejo nepojasnjene pojave.
A) Zelo močni dokazi B) Protislovni dokazi C) Šibki dokazi D) Brez dokazov
A) Izogibanje komunikaciji B) Ignoriranje konteksta izjav C) Razumevanje dvoumnih izjav D) Dokazovanje izjav z absolutno gotovostjo
A) Napačno predstavljanje nasprotne točke. B) Napačna dilema. C) Potrditev posledice. D) Napaka 'slametnega moža'.
A) Ocena razlogov, preden se sprejme trditev. B) Izključno se opiranje na instinkte pri sprejemanju odločitev. C) Preučevanje potencialnih prednosti in slabosti različnih dejanj. D) Iskanje novih informacij za dosego zanesljivega zaključka.
A) Usluževanje impulzivnih sodb. B) Ločevanje dejstev od preprostih mnenj. C) Donos odločitev na podlagi intuicije. D) Ignoriranje zanesljivosti virov informacij.
A) Uporabljati zdravo pamet. B) Temeljito ocenjevati vse na voljo informacije. C) Izpostavljati se nekritičnim in hitrim sodbam. D) Razmišljati o različnih možnostih. |