A) Ad hominem B) Lažni vzrok C) Prehitro posploševanje D) Krožno sklepanje
A) Abdukcija B) Induktivni C) Analogično D) Deduktivni
A) Nasprotje B) Pogojno C) Disjunkcija D) Konjunkcija
A) Analogično B) Deduktivni C) Induktivni D) Abdukcija
A) Deduktivni B) Abdukcija C) Analogično D) Induktivni
A) Zakon izključene sredine B) Modus tollens C) Zakon o identiteti D) Zakon o neskladju
A) Modus ponens B) Zakon izključene sredine C) Zakon o identiteti D) Zakon o neskladju
A) Napaka B) Trditev C) Argument D) Silogizem
A) Izogibati se kakršnim koli zaključkom. B) Zapomniti si logična pravila. C) Ustvariti nove premise (predpostavke). D) Doseči zaključek na strogi način.
A) Argument, pri katerem premise zagotavljajo sklep. B) Argument, pri katerem so vse premise resnične. C) Argument, pri katerem je sklep vedno resničen. D) Argument, pri katerem so premise nepovezane s sklepom.
A) Induktivno razmišljanje. B) Modus ponens. C) Abduktivno razmišljanje. D) Analogično razmišljanje.
A) Analogno razmišljanje. B) Dedukcija. C) Ugotavljanje na podlagi najboljše razlage. D) Generalizacija.
A) Zagotavlja pravilnost zaključka. B) Primerja dva podobna sistema, da pridobi zaključek. C) Izhaja iz ene same situacije in naredi splošno ugotovitev. D) Primerja dva različna sistema, da najde protislovja.
A) Sposobnost izogibanja sprejemanju odločitev. B) Sposobnost ignoriranja protislovij. C) Sposobnost generiranja in ocenjevanja razlogov. D) Sposobnost zapomnitja dejstev.
A) Ima manjšo vlogo. B) Ima ključno vlogo. C) Uporablja se le v matematiki. D) Ni vpletena.
A) Obstaja nekaj negotovosti. B) Zaključki so vedno neresnični. C) Zaključki so vedno resnični. D) Zaključki so zanesljivi.
A) Induktivno razmišljanje. B) Deduktivno razmišljanje. C) Analogno razmišljanje. D) Abduktivno razmišljanje.
A) Filozofija. B) Matematika. C) Naravoslovje. D) Logika.
A) Vsi ljudje so smrtni; Sofoklej je človek; zato je Sofoklej smrtni. B) Vse ptice lahko letijo; pingvini so ptice; zato lahko pingvini letijo. C) Nekateri psi so prijazni; Maks je pes; zato je Maks prijazen. D) Vse sadje je sladko; limone so sadje; zato so limone sladke.
A) Temelji na osebnih mnenjih. B) Cilj je oblikovati pravilne argumente, ki bi jih vsak racionalen človek našel prepričljive. C) Ne upošteva nobenih specifičnih pravil ali norm. D) Temelji na naključnih ugibanjih.
A) Enako je kot učenje na pamet. B) Približno je enako kritičnemu mišljenju. C) Enako je kot ustvarjalnost. D) Enako je kot intuicija.
A) To je pomembno le v nelogičnem razmišljanju (neinduktivnem razmišljanju). B) To ni pomembno za logično razmišljanje. C) To je pomemben dejavnik v logičnem razmišljanju. D) Iskanje novih informacij je v logičnem razmišljanju odsvetovano.
A) Negotovost. B) Prav neverjetno. C) Verjetnost. D) Gotovost.
A) Izmenljivo. B) Za označevanje implicitnih predpostavk. C) Za opis le napačnega razmišljanja. D) Kot sinonima za 'napačno sklepanje'.
A) Dokazi. B) Zablode. C) Deduktivni argumenti. D) Kompleksni argumenti.
A) Ugled. B) Dokaz. C) Predpostavka. D) Napaka v razmišljanju.
A) Sillogizmi. B) Modalna logika. C) Razširjene logike. D) Temporalna logika.
A) Vedno vodi do določenih zaključkov. B) Vedno je varno. C) Ne vključuje nobenih novih informacij. D) Dodatne informacije so lahko napačne.
A) Aristotel B) René Descartes C) Immanuel Kant D) David Hume
A) Biti preprost B) Ujemati se z opazovanimi dejstvi C) Biti zavit D) Biti preverljiv z empiričnimi dokazi
A) Ko raziskovalci potrdijo uveljavljene teorije. B) Ko raziskovalci objavijo svoje rezultate. C) Ko raziskovalci izvajajo nadzorovane poskuse. D) Ko raziskovalci odkrijejo nepojasnjene pojave.
A) Brez dokazov B) Protislovni dokazi C) Zelo močni dokazi D) Šibki dokazi
A) Dokazovanje izjav z absolutno gotovostjo B) Izogibanje komunikaciji C) Razumevanje dvoumnih izjav D) Ignoriranje konteksta izjav
A) Napačna dilema. B) Napačno predstavljanje nasprotne točke. C) Potrditev posledice. D) Napaka 'slametnega moža'.
A) Preučevanje potencialnih prednosti in slabosti različnih dejanj. B) Izključno se opiranje na instinkte pri sprejemanju odločitev. C) Iskanje novih informacij za dosego zanesljivega zaključka. D) Ocena razlogov, preden se sprejme trditev.
A) Usluževanje impulzivnih sodb. B) Ignoriranje zanesljivosti virov informacij. C) Donos odločitev na podlagi intuicije. D) Ločevanje dejstev od preprostih mnenj.
A) Temeljito ocenjevati vse na voljo informacije. B) Razmišljati o različnih možnostih. C) Izpostavljati se nekritičnim in hitrim sodbam. D) Uporabljati zdravo pamet. |