A) Prehitro posploševanje B) Ad hominem C) Krožno sklepanje D) Lažni vzrok
A) Deduktivni B) Abdukcija C) Induktivni D) Analogično
A) Konjunkcija B) Pogojno C) Nasprotje D) Disjunkcija
A) Analogično B) Induktivni C) Deduktivni D) Abdukcija
A) Induktivni B) Deduktivni C) Abdukcija D) Analogično
A) Zakon o neskladju B) Zakon izključene sredine C) Zakon o identiteti D) Modus tollens
A) Zakon o identiteti B) Zakon o neskladju C) Modus ponens D) Zakon izključene sredine
A) Trditev B) Napaka C) Argument D) Silogizem
A) Izogibati se kakršnim koli zaključkom. B) Zapomniti si logična pravila. C) Doseči zaključek na strogi način. D) Ustvariti nove premise (predpostavke).
A) Argument, pri katerem premise zagotavljajo sklep. B) Argument, pri katerem so premise nepovezane s sklepom. C) Argument, pri katerem je sklep vedno resničen. D) Argument, pri katerem so vse premise resnične.
A) Modus ponens. B) Induktivno razmišljanje. C) Abduktivno razmišljanje. D) Analogično razmišljanje.
A) Analogno razmišljanje. B) Dedukcija. C) Ugotavljanje na podlagi najboljše razlage. D) Generalizacija.
A) Zagotavlja pravilnost zaključka. B) Izhaja iz ene same situacije in naredi splošno ugotovitev. C) Primerja dva podobna sistema, da pridobi zaključek. D) Primerja dva različna sistema, da najde protislovja.
A) Sposobnost izogibanja sprejemanju odločitev. B) Sposobnost ignoriranja protislovij. C) Sposobnost zapomnitja dejstev. D) Sposobnost generiranja in ocenjevanja razlogov.
A) Ima manjšo vlogo. B) Ima ključno vlogo. C) Uporablja se le v matematiki. D) Ni vpletena.
A) Zaključki so vedno resnični. B) Zaključki so vedno neresnični. C) Zaključki so zanesljivi. D) Obstaja nekaj negotovosti.
A) Abduktivno razmišljanje. B) Induktivno razmišljanje. C) Deduktivno razmišljanje. D) Analogno razmišljanje.
A) Logika. B) Naravoslovje. C) Filozofija. D) Matematika.
A) Vse sadje je sladko; limone so sadje; zato so limone sladke. B) Vsi ljudje so smrtni; Sofoklej je človek; zato je Sofoklej smrtni. C) Nekateri psi so prijazni; Maks je pes; zato je Maks prijazen. D) Vse ptice lahko letijo; pingvini so ptice; zato lahko pingvini letijo.
A) Temelji na naključnih ugibanjih. B) Temelji na osebnih mnenjih. C) Cilj je oblikovati pravilne argumente, ki bi jih vsak racionalen človek našel prepričljive. D) Ne upošteva nobenih specifičnih pravil ali norm.
A) Enako je kot učenje na pamet. B) Enako je kot intuicija. C) Enako je kot ustvarjalnost. D) Približno je enako kritičnemu mišljenju.
A) Iskanje novih informacij je v logičnem razmišljanju odsvetovano. B) To ni pomembno za logično razmišljanje. C) To je pomemben dejavnik v logičnem razmišljanju. D) To je pomembno le v nelogičnem razmišljanju (neinduktivnem razmišljanju).
A) Prav neverjetno. B) Verjetnost. C) Negotovost. D) Gotovost.
A) Kot sinonima za 'napačno sklepanje'. B) Izmenljivo. C) Za označevanje implicitnih predpostavk. D) Za opis le napačnega razmišljanja.
A) Kompleksni argumenti. B) Zablode. C) Dokazi. D) Deduktivni argumenti.
A) Dokaz. B) Ugled. C) Napaka v razmišljanju. D) Predpostavka.
A) Razširjene logike. B) Sillogizmi. C) Modalna logika. D) Temporalna logika.
A) Vedno vodi do določenih zaključkov. B) Ne vključuje nobenih novih informacij. C) Dodatne informacije so lahko napačne. D) Vedno je varno.
A) René Descartes B) David Hume C) Immanuel Kant D) Aristotel
A) Biti preverljiv z empiričnimi dokazi B) Ujemati se z opazovanimi dejstvi C) Biti preprost D) Biti zavit
A) Ko raziskovalci izvajajo nadzorovane poskuse. B) Ko raziskovalci odkrijejo nepojasnjene pojave. C) Ko raziskovalci potrdijo uveljavljene teorije. D) Ko raziskovalci objavijo svoje rezultate.
A) Brez dokazov B) Zelo močni dokazi C) Protislovni dokazi D) Šibki dokazi
A) Ignoriranje konteksta izjav B) Razumevanje dvoumnih izjav C) Izogibanje komunikaciji D) Dokazovanje izjav z absolutno gotovostjo
A) Napaka 'slametnega moža'. B) Potrditev posledice. C) Napačna dilema. D) Napačno predstavljanje nasprotne točke.
A) Izključno se opiranje na instinkte pri sprejemanju odločitev. B) Iskanje novih informacij za dosego zanesljivega zaključka. C) Preučevanje potencialnih prednosti in slabosti različnih dejanj. D) Ocena razlogov, preden se sprejme trditev.
A) Usluževanje impulzivnih sodb. B) Ignoriranje zanesljivosti virov informacij. C) Donos odločitev na podlagi intuicije. D) Ločevanje dejstev od preprostih mnenj.
A) Izpostavljati se nekritičnim in hitrim sodbam. B) Temeljito ocenjevati vse na voljo informacije. C) Razmišljati o različnih možnostih. D) Uporabljati zdravo pamet. |