A) Ko oseba porabi več blaga, se dodatna koristnost vsake dodatne enote zmanjša.
B) Več kot je proizvedenih enot izdelka, višja je njegova cena.
C) Skupna koristnost izdelka ostaja konstantna ne glede na porabljeno količino
D) Potrošniki bodo vedno izbrali izdelek z največjo koristnostjo

A) Notranja vrednost
B) Uporabna vrednost
C) Menjalna vrednost
D) Denarna vrednost

A) Realna vrednost je odvisna od ponudbe in povpraševanja, medtem ko je nominalna vrednost poljubna.
B) Realna vrednost upošteva inflacijo, nominalna vrednost pa ne.
C) Nominalna vrednost je oprijemljiva, realna vrednost pa neoprijemljiva.
D) Realna vrednost je fiksna, medtem ko nominalna vrednost niha.

A) Več kot je opravljenih ur, višja je stopnja proizvodnje.
B) Ko se fiksnim vložkom dodajo dodatne enote variabilnega vložka, se mejni proizvod variabilnega vložka zmanjša
C) Vrednost blaga se zmanjšuje, ko se ga proizvede več.
D) Povečanje števila vhodov vedno vodi k večjim rezultatom

A) Razlika med zneskom, ki so ga potrošniki pripravljeni plačati za blago, in zneskom, ki ga dejansko plačajo.
B) Znesek denarja, ki ga potrošniki prihranijo, če ne kupijo izdelka.
C) Skupni prihodki, ustvarjeni s potrošniško porabo
D) presežek dohodka, ki ga imajo potrošniki po nakupu blaga.

A) Vedenjska ekonomija
B) keynesianska ekonomija
C) Teorija racionalne izbire
D) marksistična teorija

A) Stroški priložnosti, ki so enake vrednosti
B) Vrednost naslednje najboljše možnosti, ki se ji je treba odpovedati, da bi lahko uporabili drugo možnost.
C) Prednost izbire najdražje možnosti
D) Stroški priložnosti, ki je predraga, da bi jo izvajali.

A) Indeks cen življenjskih potrebščin (CPI)
B) Bruto domači proizvod (BDP)
C) Stopnja inflacije
D) Državni dolg

A) Proizvajalci bodo dobavljali le blago, po katerem je presežno povpraševanje.
B) Ko se cena blaga zniža, se zmanjša tudi dobavljena količina.
C) Ponudba blaga je konstantna ne glede na spremembe cen
D) Ko se cena blaga poveča, se poveča tudi dobavljena količina