A) Več kot je proizvedenih enot izdelka, višja je njegova cena. B) Skupna koristnost izdelka ostaja konstantna ne glede na porabljeno količino C) Ko oseba porabi več blaga, se dodatna koristnost vsake dodatne enote zmanjša. D) Potrošniki bodo vedno izbrali izdelek z največjo koristnostjo
A) Notranja vrednost B) Denarna vrednost C) Uporabna vrednost D) Menjalna vrednost
A) Realna vrednost upošteva inflacijo, nominalna vrednost pa ne. B) Nominalna vrednost je oprijemljiva, realna vrednost pa neoprijemljiva. C) Realna vrednost je fiksna, medtem ko nominalna vrednost niha. D) Realna vrednost je odvisna od ponudbe in povpraševanja, medtem ko je nominalna vrednost poljubna.
A) Vrednost blaga se zmanjšuje, ko se ga proizvede več. B) Več kot je opravljenih ur, višja je stopnja proizvodnje. C) Ko se fiksnim vložkom dodajo dodatne enote variabilnega vložka, se mejni proizvod variabilnega vložka zmanjša D) Povečanje števila vhodov vedno vodi k večjim rezultatom
A) Skupni prihodki, ustvarjeni s potrošniško porabo B) Razlika med zneskom, ki so ga potrošniki pripravljeni plačati za blago, in zneskom, ki ga dejansko plačajo. C) presežek dohodka, ki ga imajo potrošniki po nakupu blaga. D) Znesek denarja, ki ga potrošniki prihranijo, če ne kupijo izdelka.
A) Vedenjska ekonomija B) Teorija racionalne izbire C) marksistična teorija D) keynesianska ekonomija
A) Stroški priložnosti, ki so enake vrednosti B) Prednost izbire najdražje možnosti C) Stroški priložnosti, ki je predraga, da bi jo izvajali. D) Vrednost naslednje najboljše možnosti, ki se ji je treba odpovedati, da bi lahko uporabili drugo možnost.
A) Bruto domači proizvod (BDP) B) Indeks cen življenjskih potrebščin (CPI) C) Stopnja inflacije D) Državni dolg
A) Ko se cena blaga zniža, se zmanjša tudi dobavljena količina. B) Ponudba blaga je konstantna ne glede na spremembe cen C) Proizvajalci bodo dobavljali le blago, po katerem je presežno povpraševanje. D) Ko se cena blaga poveča, se poveča tudi dobavljena količina |