Johann Sebastian Bach - Test
A) 1735 B) 1720 C) 1650 D) 1685
A) Francija B) Nemčija C) Italija D) Avstrija
A) Klavir B) Flavta C) Organ D) Violin
A) Maša v h-molu B) Dobro uglašeni klavir C) Glasbena ponudba D) Brandenburški koncerti
A) Romantični B) Sodobni C) Klasični D) Barok
A) Haydn B) Brahms C) Beethoven D) Mozart
A) Brahms B) Forkel C) Schumann D) Mendelssohn
A) Regina Susanna B) Anna Magdalena C) Elisabeth Juliana D) Maria Barbara
A) Preludij v E-duru B) Preludij v G-duru C) Preludij v C-duru D) Preludij v d-molu
A) Weimar B) Köthen C) Leipzig D) Eisenach
A) Johann Christoph Friedrich Bach B) Felix Mendelssohn C) Carl Philipp Emanuel Bach D) Wilhelm Friedemann Bach
A) Direktor Collegium Musicum B) Organist v cerkvi Svetega Tomaža C) Kantor v Thomaskirchi D) Dvorni skladatelj volilnega kneza Saksonije
A) Eisenach B) Arnstadt C) Mühlhausen D) Leipzig
A) Sonate in partitaje za solo violino B) Variacije Goldberg C) Strahova pasija po Mateju D) Suita za violoncelo
A) Misa v B molu B) Brandenburški koncerti C) Klaviatska zbirka D) Suita za violoncelo
A) Umetnost fuge B) Strast po Mateju C) Variacije za klavir (Goldbergove variacije) D) Brandenburški koncerti
A) Štirje B) Dva C) Osem D) Šest
A) Eisenach B) Köthen C) Leipzig D) Arnstadt
A) Brandenburški koncerti B) Collegium Musicum C) Strahovi svetnika Mateja D) Suita za violončelo
A) Predvsem posvetne teme B) Poudarek na solističnih klavirske skladbah C) Uporaba elektronskih instrumentov D) Obvladovanje kontrapunkta
A) Kitara B) Udarjalni instrument C) Tipkovno glasilo D) Fagofon
A) Pomanjkanje glasbenega talenta B) Verski konflikti C) Njegove odgovornosti in pričakovanja D) Finančne nesoglasnosti
A) Strahova pasija B) Brandenburški konceri C) Misa v B molu D) Variacije Goldberg
A) Johann Christoph Bach B) Johann Ambrosius Bach C) Johann Pachelbel D) Vitus Bach
A) Johann Pachelbel B) Vitus Bach C) Johann Christoph Bach D) Georg Böhm
A) Dieterich Buxtehude B) Johann Pachelbel C) Johann Caspar Kerll D) Georg Böhm
A) Klavišin B) Violina C) Harfa D) Orgla
A) Na konju. B) Večinoma peš. C) V kočiji. D) Z ladjo.
A) Obsežna glasbena knjižnica šole B) Osebni učitelj glasbene teorije C) Orkester za vadbo D) Ekskluzivni rokopisi znanih skladateljev
A) Sedem B) Šest C) Trinajst D) Štirje
A) 1713 B) 1721 C) 1707 D) 1720
A) Štirje B) Šest C) Sedem D) Trinajst
A) Catharina Dorothea B) Johann Gottfried Bernhard C) Elisabeth Juliane Friederica D) Regina Susanna
A) Johann Adam Reincken B) Princ Leopold C) P. D. Kräuter D) Dieterich Buxtehude
A) Weimar B) Mühlhausen C) Köthen D) Lübeck
A) Christ lag in Todes Banden, BWV 4 B) Koncert za solo orglice v C-duru, BWV 595 C) Gott ist mein König, BWV 71 D) Koncert za orglice št. 1 v G-duru, BWV 592
A) 1730 B) 1708 C) 1723 D) 1717
A) 1717 B) 1723 C) 1708 D) 1730
A) Koralna dela B) Verske kantate C) Operne D) Svetovna glasba
A) Brandeburške koncerte B) Suite za violončelo C) Sonate in partitije za solo violino D) Simfonične suite
A) Srečanje je odpovedal Leopold. B) Bach se je izgubil. C) Handel je zapustil mesto. D) Bach se je odločil, da ostane v Köthenu.
A) Johann Sebastian Bach sam B) Wilhelm Friedemann, najstarejši sin Bacha C) Dvorni tajnik D) Leopold, vojvoda iz Anhalt-Köthen
A) 1714 B) 1730 C) 1723 D) 1701
A) Hessenska B) Pruška C) Bavarska D) Saksonska
A) 27 B) 30 C) 20 D) 15
A) Friedrich August B) Georg Philipp Telemann C) Christoph Graupner D) Johann Kuhnau
A) Podpirajoč B) Nevihen C) Šparljiv D) Velikodušen
A) Marijino vstajenje B) Marijino brezmadežno zasnovanje C) Oznanjenje D) Marijino obiskanje
A) 1729 B) 1725 C) 1727 D) 1723
A) Noben B) Skoraj vsi C) Samo eno ali dve D) Le nekaj
A) Neprekinjena skladba B) Strofična oblika C) Versus vseh D) Binarna oblika
A) Božič, 1727 B) Velika noč, 1728 C) Veliki petek, 11. april 1727 D) Veliki petek, 23. marec 1731
A) Tako glasba kot besedilo sta izgubljeni. B) Bachova glasba za to delo je ohranjena v celoti. C) Glasba je bila najdena leta 1735. D) Izvirnika ni, vendar je besedilo, ki ga je napisal Picander, ohranjeno.
A) Palestrina, Kerll, Torri, Bassani, Gasparini, Caldara B) Mozart, Beethoven, Haydn, Schubert C) Vivaldi, Scarlatti, Corelli, Telemann D) Lully, Charpentier, Couperin, Rameau
A) 1745 B) 1750 C) 1747 D) 1749
A) Fortepiano B) Klavikord C) Orgla D) Harpsikord
A) Elias Gottlob Haussmann B) George Frideric Handel C) John Taylor D) Lorenz Christoph Mizler
A) Glasbena ponudba B) Variacije Goldberg C) Schüblerjevi koralni preludi D) Umetnost fuge
A) Elisabeth Juliane Friederica B) Maria Barbara Bach C) Anna Magdalena Bach D) Catharina Dorothea Bach
A) Heinrich von Brühl B) Kralj Friedrich Veliki C) Lorenz Christoph Mizler D) Johann Christoph Altnickol
A) 15. marec 1750 B) 28. julij 1750 C) 1. januar 1750 D) 31. december 1749
A) Naravni vzroki. B) Komplikacije zaradi neuspešne operacije oči. C) Pljučnica. D) Možganska kap, brez predhodnih komplikacij.
A) 1750 B) 1900 C) 1800 D) 1894
A) 1749 B) 1775 C) 1751 D) 1760
A) Musical Times B) Mizlerjeva Musikalische Bibliothek C) Leipzigski vestnik D) Harmonia Mundi
A) 1750 B) 1775 C) 1754 D) 1760
A) Tri B) Dva C) Pet D) Sedem
A) Šest B) Pet C) En D) Tri
A) Verske knjige B) Zgodovinski rokopisi C) Učbeniki znanosti D) Romani
A) Štirje B) En C) Tri D) Dva
A) Viola da gamba B) Mandolina C) Kontrabas D) Harfa
A) Spinet B) Klaviir C) Orgla D) Klavišin
A) Benedetto Marcello B) Arcangelo Corelli C) Giuseppe Torelli D) Antonio Vivaldi
A) Torelli B) Marcello C) Corelli D) Vivaldi
A) Koncert za obojo B) Koncert za violončelo C) Koncert za gambo D) Koncert za violino
A) Benedetto Marcello B) Arcangelo Corelli C) Giuseppe Torelli D) Antonio Vivaldi
A) François Couperin B) George Frideric Handel C) Johann Sebastian Bach D) Jean-Baptiste Lully
A) Jean-Baptiste Lully B) Antonio Vivaldi C) George Frideric Handel D) François Couperin
A) Okrasje (v glasbi) B) Živahni baleti z hitrim ritmom C) Štiriglasna harmonija D) Počasni in veličastni gibi
A) Štiriglasna harmonija B) Uporaba continuo instrumentov C) Operne skladbe D) Kontrapunkt
A) Francoska uvertura B) Italijanska opera C) Angleški madrigali D) Luterjanski koralni spevi
A) Kapelnik B) Pevski vodja v Thomasschule C) Thomaskantor D) Dvorni skladatelj
A) Preludi za korale B) Koncerti C) Suite D) Opera
A) Polifonični sistem B) Modalni sistem C) Monofonični sistem D) Tonalni sistem
A) Tridelna harmonija B) Dvojična harmonija C) Štiridelna harmonija D) Petdelna harmonija
A) E eolski B) G lidijski C) D dur D) A frižijski
A) Novi melodični potek. B) Poenostavljene harmonije. C) Izraziti okrasji. D) Dodatni instrumenti.
A) Dobro uravnotežen klavir B) Brandenburški konceri C) Kavna kantata D) Božična oracija
A) Izogibali so se okrasjem. B) Poenostavili so liturgične skladbe. C) Uporabljali so samo nemške sloge. D) Posnemali so operni vokalni slog.
A) Telemann B) Bach C) Kuhnau D) Handel
A) V desetletju 1740. B) V desetletju 1730. C) V desetletju 1720. D) V desetletju 1710.
A) V desetletju 1740. B) V desetletju 1710. C) V desetletju 1720. D) V desetletju 1730.
A) Nobena od obeh ni izpostavljena. B) Kot enakovredna solista. C) Obe kot del kontinuuma. D) Eden kot solist, drugi kot spremljava.
A) Polifonija B) Homofonija C) Monodija D) Kontrapunkt
A) Melodija B) Harmonija C) Ritem D) Struktura
A) V zgodnjem 20. stoletju. B) V poznem 19. stoletju. C) V osemdesetih letih 20. stoletja. D) Med njegovim življenjem.
A) Latinščina, kar pomeni "pobeg" ali "izhod". B) Francoščina, ki se nanaša na glasbeno potovanje. C) Grščina, kar pomeni "petje skupaj". D) Italijanščina, ki označuje hitro komponirano delo.
A) Wolfgang Amadeus Mozart. B) Ludwig van Beethoven. C) Carl Philipp Emanuel Bach. D) Joseph Haydn.
A) Ludwig van Beethoven. B) Gottfried van Swieten. C) Carl Philipp Emanuel Bach. D) Johann Sebastian Bach sam.
A) Berlinska pevska akademija (Sing-Akademie) B) Novi glasbeni časopis (Neue Zeitschrift für Musik) C) Društvo Bach-Gesellschaft D) Breitkopf & Härtel |
Ustvarjeno z That Quiz —
stran za ustvarjanje matematičnih testov in testov za druge predmete.