Johann Sebastian Bach
A) 1735 B) 1720 C) 1685 D) 1650
A) Nemčija B) Avstrija C) Italija D) Francija
A) Violin B) Flavta C) Klavir D) Organ
A) Glasbena ponudba B) Maša v h-molu C) Dobro uglašeni klavir D) Brandenburški koncerti
A) Klasični B) Barok C) Romantični D) Sodobni
A) Beethoven B) Mozart C) Haydn D) Brahms
A) Mendelssohn B) Brahms C) Forkel D) Schumann
A) Elisabeth Juliana B) Maria Barbara C) Anna Magdalena D) Regina Susanna
A) Preludij v E-duru B) Preludij v d-molu C) Preludij v C-duru D) Preludij v G-duru
A) Eisenach B) Köthen C) Leipzig D) Weimar
A) Wilhelm Friedemann Bach B) Johann Christoph Friedrich Bach C) Felix Mendelssohn D) Carl Philipp Emanuel Bach
A) Organist v cerkvi Svetega Tomaža B) Dvorni skladatelj volilnega kneza Saksonije C) Direktor Collegium Musicum D) Kantor v Thomaskirchi
A) Arnstadt B) Eisenach C) Leipzig D) Mühlhausen
A) Sonate in partitaje za solo violino B) Variacije Goldberg C) Strahova pasija po Mateju D) Suita za violoncelo
A) Klaviatska zbirka B) Brandenburški koncerti C) Suita za violoncelo D) Misa v B molu
A) Strast po Mateju B) Umetnost fuge C) Variacije za klavir (Goldbergove variacije) D) Brandenburški koncerti
A) Osem B) Štirje C) Dva D) Šest
A) Leipzig B) Eisenach C) Köthen D) Arnstadt
A) Suita za violončelo B) Strahovi svetnika Mateja C) Brandenburški koncerti D) Collegium Musicum
A) Poudarek na solističnih klavirske skladbah B) Obvladovanje kontrapunkta C) Uporaba elektronskih instrumentov D) Predvsem posvetne teme
A) Kitara B) Tipkovno glasilo C) Udarjalni instrument D) Fagofon
A) Finančne nesoglasnosti B) Pomanjkanje glasbenega talenta C) Njegove odgovornosti in pričakovanja D) Verski konflikti
A) Brandenburški konceri B) Variacije Goldberg C) Strahova pasija D) Misa v B molu
A) Johann Pachelbel B) Vitus Bach C) Johann Ambrosius Bach D) Johann Christoph Bach
A) Johann Pachelbel B) Johann Christoph Bach C) Georg Böhm D) Vitus Bach
A) Johann Pachelbel B) Johann Caspar Kerll C) Georg Böhm D) Dieterich Buxtehude
A) Violina B) Orgla C) Klavišin D) Harfa
A) Na konju. B) Večinoma peš. C) V kočiji. D) Z ladjo.
A) Ekskluzivni rokopisi znanih skladateljev B) Obsežna glasbena knjižnica šole C) Osebni učitelj glasbene teorije D) Orkester za vadbo
A) Trinajst B) Sedem C) Štirje D) Šest
A) 1713 B) 1720 C) 1721 D) 1707
A) Sedem B) Štirje C) Trinajst D) Šest
A) Catharina Dorothea B) Johann Gottfried Bernhard C) Regina Susanna D) Elisabeth Juliane Friederica
A) Dieterich Buxtehude B) Princ Leopold C) P. D. Kräuter D) Johann Adam Reincken
A) Mühlhausen B) Weimar C) Lübeck D) Köthen
A) Christ lag in Todes Banden, BWV 4 B) Koncert za orglice št. 1 v G-duru, BWV 592 C) Gott ist mein König, BWV 71 D) Koncert za solo orglice v C-duru, BWV 595
A) 1717 B) 1730 C) 1708 D) 1723
A) 1730 B) 1717 C) 1723 D) 1708
A) Operne B) Verske kantate C) Koralna dela D) Svetovna glasba
A) Sonate in partitije za solo violino B) Brandeburške koncerte C) Simfonične suite D) Suite za violončelo
A) Bach se je odločil, da ostane v Köthenu. B) Handel je zapustil mesto. C) Srečanje je odpovedal Leopold. D) Bach se je izgubil.
A) Wilhelm Friedemann, najstarejši sin Bacha B) Dvorni tajnik C) Johann Sebastian Bach sam D) Leopold, vojvoda iz Anhalt-Köthen
A) 1730 B) 1723 C) 1701 D) 1714
A) Hessenska B) Saksonska C) Pruška D) Bavarska
A) 20 B) 30 C) 15 D) 27
A) Johann Kuhnau B) Friedrich August C) Georg Philipp Telemann D) Christoph Graupner
A) Šparljiv B) Podpirajoč C) Velikodušen D) Nevihen
A) Oznanjenje B) Marijino obiskanje C) Marijino brezmadežno zasnovanje D) Marijino vstajenje
A) 1723 B) 1727 C) 1729 D) 1725
A) Skoraj vsi B) Le nekaj C) Noben D) Samo eno ali dve
A) Neprekinjena skladba B) Strofična oblika C) Versus vseh D) Binarna oblika
A) Veliki petek, 23. marec 1731 B) Velika noč, 1728 C) Veliki petek, 11. april 1727 D) Božič, 1727
A) Bachova glasba za to delo je ohranjena v celoti. B) Glasba je bila najdena leta 1735. C) Tako glasba kot besedilo sta izgubljeni. D) Izvirnika ni, vendar je besedilo, ki ga je napisal Picander, ohranjeno.
A) Vivaldi, Scarlatti, Corelli, Telemann B) Palestrina, Kerll, Torri, Bassani, Gasparini, Caldara C) Mozart, Beethoven, Haydn, Schubert D) Lully, Charpentier, Couperin, Rameau
A) 1749 B) 1745 C) 1747 D) 1750
A) Orgla B) Harpsikord C) Klavikord D) Fortepiano
A) George Frideric Handel B) Elias Gottlob Haussmann C) Lorenz Christoph Mizler D) John Taylor
A) Glasbena ponudba B) Schüblerjevi koralni preludi C) Variacije Goldberg D) Umetnost fuge
A) Catharina Dorothea Bach B) Anna Magdalena Bach C) Maria Barbara Bach D) Elisabeth Juliane Friederica
A) Heinrich von Brühl B) Kralj Friedrich Veliki C) Johann Christoph Altnickol D) Lorenz Christoph Mizler
A) 1. januar 1750 B) 15. marec 1750 C) 28. julij 1750 D) 31. december 1749
A) Možganska kap, brez predhodnih komplikacij. B) Pljučnica. C) Naravni vzroki. D) Komplikacije zaradi neuspešne operacije oči.
A) 1800 B) 1894 C) 1750 D) 1900
A) 1749 B) 1751 C) 1760 D) 1775
A) Harmonia Mundi B) Leipzigski vestnik C) Mizlerjeva Musikalische Bibliothek D) Musical Times
A) 1754 B) 1760 C) 1750 D) 1775
A) Sedem B) Dva C) Tri D) Pet
A) Tri B) Pet C) En D) Šest
A) Zgodovinski rokopisi B) Romani C) Učbeniki znanosti D) Verske knjige
A) Štirje B) Dva C) Tri D) En
A) Mandolina B) Harfa C) Kontrabas D) Viola da gamba
A) Spinet B) Klaviir C) Klavišin D) Orgla
A) Arcangelo Corelli B) Antonio Vivaldi C) Benedetto Marcello D) Giuseppe Torelli
A) Marcello B) Corelli C) Vivaldi D) Torelli
A) Koncert za obojo B) Koncert za violino C) Koncert za gambo D) Koncert za violončelo
A) Benedetto Marcello B) Antonio Vivaldi C) Giuseppe Torelli D) Arcangelo Corelli
A) George Frideric Handel B) Johann Sebastian Bach C) François Couperin D) Jean-Baptiste Lully
A) François Couperin B) Antonio Vivaldi C) Jean-Baptiste Lully D) George Frideric Handel
A) Živahni baleti z hitrim ritmom B) Okrasje (v glasbi) C) Počasni in veličastni gibi D) Štiriglasna harmonija
A) Kontrapunkt B) Štiriglasna harmonija C) Operne skladbe D) Uporaba continuo instrumentov
A) Luterjanski koralni spevi B) Francoska uvertura C) Italijanska opera D) Angleški madrigali
A) Dvorni skladatelj B) Thomaskantor C) Kapelnik D) Pevski vodja v Thomasschule
A) Koncerti B) Preludi za korale C) Suite D) Opera
A) Monofonični sistem B) Tonalni sistem C) Polifonični sistem D) Modalni sistem
A) Tridelna harmonija B) Dvojična harmonija C) Štiridelna harmonija D) Petdelna harmonija
A) E eolski B) A frižijski C) G lidijski D) D dur
A) Izraziti okrasji. B) Dodatni instrumenti. C) Novi melodični potek. D) Poenostavljene harmonije.
A) Kavna kantata B) Božična oracija C) Dobro uravnotežen klavir D) Brandenburški konceri
A) Uporabljali so samo nemške sloge. B) Poenostavili so liturgične skladbe. C) Izogibali so se okrasjem. D) Posnemali so operni vokalni slog.
A) Telemann B) Handel C) Kuhnau D) Bach
A) V desetletju 1730. B) V desetletju 1710. C) V desetletju 1720. D) V desetletju 1740.
A) V desetletju 1710. B) V desetletju 1720. C) V desetletju 1730. D) V desetletju 1740.
A) Kot enakovredna solista. B) Obe kot del kontinuuma. C) Eden kot solist, drugi kot spremljava. D) Nobena od obeh ni izpostavljena.
A) Homofonija B) Polifonija C) Kontrapunkt D) Monodija
A) Struktura B) Melodija C) Harmonija D) Ritem
A) Med njegovim življenjem. B) V poznem 19. stoletju. C) V osemdesetih letih 20. stoletja. D) V zgodnjem 20. stoletju.
A) Latinščina, kar pomeni "pobeg" ali "izhod". B) Francoščina, ki se nanaša na glasbeno potovanje. C) Italijanščina, ki označuje hitro komponirano delo. D) Grščina, kar pomeni "petje skupaj".
A) Joseph Haydn. B) Wolfgang Amadeus Mozart. C) Carl Philipp Emanuel Bach. D) Ludwig van Beethoven.
A) Ludwig van Beethoven. B) Gottfried van Swieten. C) Johann Sebastian Bach sam. D) Carl Philipp Emanuel Bach.
A) Berlinska pevska akademija (Sing-Akademie) B) Društvo Bach-Gesellschaft C) Novi glasbeni časopis (Neue Zeitschrift für Musik) D) Breitkopf & Härtel |
Ustvarjeno z That Quiz —
stran za ustvarjanje matematičnih testov in testov za druge predmete.