Johann Sebastian Bach
A) 1650 B) 1720 C) 1685 D) 1735
A) Avstrija B) Nemčija C) Francija D) Italija
A) Violin B) Organ C) Klavir D) Flavta
A) Brandenburški koncerti B) Maša v h-molu C) Glasbena ponudba D) Dobro uglašeni klavir
A) Romantični B) Barok C) Sodobni D) Klasični
A) Haydn B) Brahms C) Mozart D) Beethoven
A) Forkel B) Mendelssohn C) Brahms D) Schumann
A) Regina Susanna B) Elisabeth Juliana C) Anna Magdalena D) Maria Barbara
A) Preludij v G-duru B) Preludij v d-molu C) Preludij v C-duru D) Preludij v E-duru
A) Köthen B) Leipzig C) Weimar D) Eisenach
A) Carl Philipp Emanuel Bach B) Johann Christoph Friedrich Bach C) Wilhelm Friedemann Bach D) Felix Mendelssohn
A) Direktor Collegium Musicum B) Organist v cerkvi Svetega Tomaža C) Dvorni skladatelj volilnega kneza Saksonije D) Kantor v Thomaskirchi
A) Leipzig B) Mühlhausen C) Arnstadt D) Eisenach
A) Strahova pasija po Mateju B) Variacije Goldberg C) Suita za violoncelo D) Sonate in partitaje za solo violino
A) Brandenburški koncerti B) Misa v B molu C) Klaviatska zbirka D) Suita za violoncelo
A) Variacije za klavir (Goldbergove variacije) B) Brandenburški koncerti C) Umetnost fuge D) Strast po Mateju
A) Osem B) Šest C) Dva D) Štirje
A) Eisenach B) Köthen C) Arnstadt D) Leipzig
A) Collegium Musicum B) Suita za violončelo C) Brandenburški koncerti D) Strahovi svetnika Mateja
A) Obvladovanje kontrapunkta B) Poudarek na solističnih klavirske skladbah C) Predvsem posvetne teme D) Uporaba elektronskih instrumentov
A) Kitara B) Fagofon C) Udarjalni instrument D) Tipkovno glasilo
A) Finančne nesoglasnosti B) Verski konflikti C) Njegove odgovornosti in pričakovanja D) Pomanjkanje glasbenega talenta
A) Misa v B molu B) Strahova pasija C) Brandenburški konceri D) Variacije Goldberg
A) Johann Pachelbel B) Johann Ambrosius Bach C) Johann Christoph Bach D) Vitus Bach
A) Johann Pachelbel B) Georg Böhm C) Johann Christoph Bach D) Vitus Bach
A) Johann Caspar Kerll B) Georg Böhm C) Dieterich Buxtehude D) Johann Pachelbel
A) Harfa B) Violina C) Orgla D) Klavišin
A) V kočiji. B) Na konju. C) Z ladjo. D) Večinoma peš.
A) Obsežna glasbena knjižnica šole B) Osebni učitelj glasbene teorije C) Ekskluzivni rokopisi znanih skladateljev D) Orkester za vadbo
A) Šest B) Sedem C) Štirje D) Trinajst
A) 1720 B) 1707 C) 1721 D) 1713
A) Sedem B) Trinajst C) Šest D) Štirje
A) Johann Gottfried Bernhard B) Elisabeth Juliane Friederica C) Regina Susanna D) Catharina Dorothea
A) Princ Leopold B) Johann Adam Reincken C) P. D. Kräuter D) Dieterich Buxtehude
A) Weimar B) Lübeck C) Köthen D) Mühlhausen
A) Koncert za orglice št. 1 v G-duru, BWV 592 B) Gott ist mein König, BWV 71 C) Christ lag in Todes Banden, BWV 4 D) Koncert za solo orglice v C-duru, BWV 595
A) 1723 B) 1708 C) 1730 D) 1717
A) 1717 B) 1730 C) 1708 D) 1723
A) Operne B) Svetovna glasba C) Koralna dela D) Verske kantate
A) Simfonične suite B) Sonate in partitije za solo violino C) Brandeburške koncerte D) Suite za violončelo
A) Handel je zapustil mesto. B) Bach se je izgubil. C) Srečanje je odpovedal Leopold. D) Bach se je odločil, da ostane v Köthenu.
A) Johann Sebastian Bach sam B) Dvorni tajnik C) Leopold, vojvoda iz Anhalt-Köthen D) Wilhelm Friedemann, najstarejši sin Bacha
A) 1730 B) 1701 C) 1714 D) 1723
A) Bavarska B) Pruška C) Saksonska D) Hessenska
A) 15 B) 20 C) 27 D) 30
A) Johann Kuhnau B) Christoph Graupner C) Friedrich August D) Georg Philipp Telemann
A) Nevihen B) Šparljiv C) Velikodušen D) Podpirajoč
A) Oznanjenje B) Marijino brezmadežno zasnovanje C) Marijino vstajenje D) Marijino obiskanje
A) 1725 B) 1729 C) 1723 D) 1727
A) Noben B) Le nekaj C) Samo eno ali dve D) Skoraj vsi
A) Binarna oblika B) Versus vseh C) Strofična oblika D) Neprekinjena skladba
A) Velika noč, 1728 B) Božič, 1727 C) Veliki petek, 11. april 1727 D) Veliki petek, 23. marec 1731
A) Tako glasba kot besedilo sta izgubljeni. B) Bachova glasba za to delo je ohranjena v celoti. C) Glasba je bila najdena leta 1735. D) Izvirnika ni, vendar je besedilo, ki ga je napisal Picander, ohranjeno.
A) Palestrina, Kerll, Torri, Bassani, Gasparini, Caldara B) Mozart, Beethoven, Haydn, Schubert C) Lully, Charpentier, Couperin, Rameau D) Vivaldi, Scarlatti, Corelli, Telemann
A) 1749 B) 1750 C) 1745 D) 1747
A) Orgla B) Klavikord C) Harpsikord D) Fortepiano
A) Elias Gottlob Haussmann B) Lorenz Christoph Mizler C) George Frideric Handel D) John Taylor
A) Variacije Goldberg B) Glasbena ponudba C) Schüblerjevi koralni preludi D) Umetnost fuge
A) Maria Barbara Bach B) Anna Magdalena Bach C) Catharina Dorothea Bach D) Elisabeth Juliane Friederica
A) Johann Christoph Altnickol B) Heinrich von Brühl C) Kralj Friedrich Veliki D) Lorenz Christoph Mizler
A) 1. januar 1750 B) 28. julij 1750 C) 15. marec 1750 D) 31. december 1749
A) Možganska kap, brez predhodnih komplikacij. B) Naravni vzroki. C) Komplikacije zaradi neuspešne operacije oči. D) Pljučnica.
A) 1750 B) 1900 C) 1800 D) 1894
A) 1775 B) 1751 C) 1760 D) 1749
A) Harmonia Mundi B) Leipzigski vestnik C) Mizlerjeva Musikalische Bibliothek D) Musical Times
A) 1775 B) 1754 C) 1760 D) 1750
A) Tri B) Dva C) Pet D) Sedem
A) Šest B) Tri C) En D) Pet
A) Učbeniki znanosti B) Verske knjige C) Zgodovinski rokopisi D) Romani
A) Tri B) Štirje C) En D) Dva
A) Harfa B) Kontrabas C) Mandolina D) Viola da gamba
A) Spinet B) Klavišin C) Orgla D) Klaviir
A) Antonio Vivaldi B) Benedetto Marcello C) Arcangelo Corelli D) Giuseppe Torelli
A) Torelli B) Vivaldi C) Marcello D) Corelli
A) Koncert za gambo B) Koncert za obojo C) Koncert za violino D) Koncert za violončelo
A) Benedetto Marcello B) Antonio Vivaldi C) Giuseppe Torelli D) Arcangelo Corelli
A) George Frideric Handel B) François Couperin C) Johann Sebastian Bach D) Jean-Baptiste Lully
A) François Couperin B) Jean-Baptiste Lully C) George Frideric Handel D) Antonio Vivaldi
A) Štiriglasna harmonija B) Okrasje (v glasbi) C) Počasni in veličastni gibi D) Živahni baleti z hitrim ritmom
A) Štiriglasna harmonija B) Kontrapunkt C) Operne skladbe D) Uporaba continuo instrumentov
A) Francoska uvertura B) Angleški madrigali C) Italijanska opera D) Luterjanski koralni spevi
A) Pevski vodja v Thomasschule B) Kapelnik C) Dvorni skladatelj D) Thomaskantor
A) Preludi za korale B) Opera C) Koncerti D) Suite
A) Monofonični sistem B) Polifonični sistem C) Tonalni sistem D) Modalni sistem
A) Tridelna harmonija B) Štiridelna harmonija C) Dvojična harmonija D) Petdelna harmonija
A) A frižijski B) E eolski C) G lidijski D) D dur
A) Izraziti okrasji. B) Novi melodični potek. C) Poenostavljene harmonije. D) Dodatni instrumenti.
A) Brandenburški konceri B) Božična oracija C) Kavna kantata D) Dobro uravnotežen klavir
A) Izogibali so se okrasjem. B) Poenostavili so liturgične skladbe. C) Posnemali so operni vokalni slog. D) Uporabljali so samo nemške sloge.
A) Kuhnau B) Handel C) Bach D) Telemann
A) V desetletju 1740. B) V desetletju 1720. C) V desetletju 1730. D) V desetletju 1710.
A) V desetletju 1710. B) V desetletju 1730. C) V desetletju 1740. D) V desetletju 1720.
A) Obe kot del kontinuuma. B) Eden kot solist, drugi kot spremljava. C) Kot enakovredna solista. D) Nobena od obeh ni izpostavljena.
A) Homofonija B) Polifonija C) Monodija D) Kontrapunkt
A) Ritem B) Struktura C) Harmonija D) Melodija
A) V zgodnjem 20. stoletju. B) V poznem 19. stoletju. C) Med njegovim življenjem. D) V osemdesetih letih 20. stoletja.
A) Latinščina, kar pomeni "pobeg" ali "izhod". B) Grščina, kar pomeni "petje skupaj". C) Italijanščina, ki označuje hitro komponirano delo. D) Francoščina, ki se nanaša na glasbeno potovanje.
A) Joseph Haydn. B) Carl Philipp Emanuel Bach. C) Wolfgang Amadeus Mozart. D) Ludwig van Beethoven.
A) Carl Philipp Emanuel Bach. B) Ludwig van Beethoven. C) Johann Sebastian Bach sam. D) Gottfried van Swieten.
A) Berlinska pevska akademija (Sing-Akademie) B) Breitkopf & Härtel C) Novi glasbeni časopis (Neue Zeitschrift für Musik) D) Društvo Bach-Gesellschaft |
Ustvarjeno z That Quiz —
stran za ustvarjanje matematičnih testov in testov za druge predmete.