Johann Sebastian Bach
A) 1650 B) 1685 C) 1735 D) 1720
A) Francija B) Avstrija C) Nemčija D) Italija
A) Klavir B) Flavta C) Violin D) Organ
A) Maša v h-molu B) Dobro uglašeni klavir C) Brandenburški koncerti D) Glasbena ponudba
A) Romantični B) Klasični C) Barok D) Sodobni
A) Mozart B) Beethoven C) Haydn D) Brahms
A) Forkel B) Mendelssohn C) Brahms D) Schumann
A) Maria Barbara B) Anna Magdalena C) Regina Susanna D) Elisabeth Juliana
A) Preludij v E-duru B) Preludij v d-molu C) Preludij v C-duru D) Preludij v G-duru
A) Weimar B) Eisenach C) Köthen D) Leipzig
A) Wilhelm Friedemann Bach B) Carl Philipp Emanuel Bach C) Johann Christoph Friedrich Bach D) Felix Mendelssohn
A) Direktor Collegium Musicum B) Organist v cerkvi Svetega Tomaža C) Dvorni skladatelj volilnega kneza Saksonije D) Kantor v Thomaskirchi
A) Arnstadt B) Mühlhausen C) Eisenach D) Leipzig
A) Variacije Goldberg B) Strahova pasija po Mateju C) Sonate in partitaje za solo violino D) Suita za violoncelo
A) Brandenburški koncerti B) Suita za violoncelo C) Misa v B molu D) Klaviatska zbirka
A) Umetnost fuge B) Brandenburški koncerti C) Strast po Mateju D) Variacije za klavir (Goldbergove variacije)
A) Osem B) Dva C) Štirje D) Šest
A) Arnstadt B) Köthen C) Eisenach D) Leipzig
A) Collegium Musicum B) Suita za violončelo C) Strahovi svetnika Mateja D) Brandenburški koncerti
A) Obvladovanje kontrapunkta B) Predvsem posvetne teme C) Poudarek na solističnih klavirske skladbah D) Uporaba elektronskih instrumentov
A) Udarjalni instrument B) Tipkovno glasilo C) Kitara D) Fagofon
A) Verski konflikti B) Njegove odgovornosti in pričakovanja C) Pomanjkanje glasbenega talenta D) Finančne nesoglasnosti
A) Variacije Goldberg B) Strahova pasija C) Brandenburški konceri D) Misa v B molu
A) Johann Christoph Bach B) Vitus Bach C) Johann Ambrosius Bach D) Johann Pachelbel
A) Vitus Bach B) Johann Christoph Bach C) Johann Pachelbel D) Georg Böhm
A) Dieterich Buxtehude B) Johann Pachelbel C) Johann Caspar Kerll D) Georg Böhm
A) Violina B) Klavišin C) Orgla D) Harfa
A) Z ladjo. B) Na konju. C) Večinoma peš. D) V kočiji.
A) Orkester za vadbo B) Ekskluzivni rokopisi znanih skladateljev C) Osebni učitelj glasbene teorije D) Obsežna glasbena knjižnica šole
A) Sedem B) Trinajst C) Štirje D) Šest
A) 1720 B) 1721 C) 1713 D) 1707
A) Sedem B) Šest C) Trinajst D) Štirje
A) Catharina Dorothea B) Regina Susanna C) Elisabeth Juliane Friederica D) Johann Gottfried Bernhard
A) Dieterich Buxtehude B) P. D. Kräuter C) Princ Leopold D) Johann Adam Reincken
A) Köthen B) Weimar C) Mühlhausen D) Lübeck
A) Gott ist mein König, BWV 71 B) Koncert za solo orglice v C-duru, BWV 595 C) Christ lag in Todes Banden, BWV 4 D) Koncert za orglice št. 1 v G-duru, BWV 592
A) 1723 B) 1717 C) 1708 D) 1730
A) 1708 B) 1730 C) 1723 D) 1717
A) Verske kantate B) Koralna dela C) Svetovna glasba D) Operne
A) Brandeburške koncerte B) Simfonične suite C) Sonate in partitije za solo violino D) Suite za violončelo
A) Handel je zapustil mesto. B) Bach se je izgubil. C) Bach se je odločil, da ostane v Köthenu. D) Srečanje je odpovedal Leopold.
A) Johann Sebastian Bach sam B) Leopold, vojvoda iz Anhalt-Köthen C) Dvorni tajnik D) Wilhelm Friedemann, najstarejši sin Bacha
A) 1701 B) 1714 C) 1730 D) 1723
A) Pruška B) Bavarska C) Hessenska D) Saksonska
A) 20 B) 30 C) 15 D) 27
A) Johann Kuhnau B) Georg Philipp Telemann C) Friedrich August D) Christoph Graupner
A) Šparljiv B) Velikodušen C) Nevihen D) Podpirajoč
A) Marijino vstajenje B) Marijino obiskanje C) Oznanjenje D) Marijino brezmadežno zasnovanje
A) 1725 B) 1723 C) 1729 D) 1727
A) Skoraj vsi B) Samo eno ali dve C) Le nekaj D) Noben
A) Binarna oblika B) Versus vseh C) Strofična oblika D) Neprekinjena skladba
A) Veliki petek, 23. marec 1731 B) Veliki petek, 11. april 1727 C) Velika noč, 1728 D) Božič, 1727
A) Tako glasba kot besedilo sta izgubljeni. B) Izvirnika ni, vendar je besedilo, ki ga je napisal Picander, ohranjeno. C) Bachova glasba za to delo je ohranjena v celoti. D) Glasba je bila najdena leta 1735.
A) Vivaldi, Scarlatti, Corelli, Telemann B) Mozart, Beethoven, Haydn, Schubert C) Palestrina, Kerll, Torri, Bassani, Gasparini, Caldara D) Lully, Charpentier, Couperin, Rameau
A) 1747 B) 1745 C) 1749 D) 1750
A) Fortepiano B) Klavikord C) Harpsikord D) Orgla
A) Elias Gottlob Haussmann B) John Taylor C) Lorenz Christoph Mizler D) George Frideric Handel
A) Variacije Goldberg B) Glasbena ponudba C) Schüblerjevi koralni preludi D) Umetnost fuge
A) Elisabeth Juliane Friederica B) Catharina Dorothea Bach C) Anna Magdalena Bach D) Maria Barbara Bach
A) Johann Christoph Altnickol B) Lorenz Christoph Mizler C) Kralj Friedrich Veliki D) Heinrich von Brühl
A) 31. december 1749 B) 1. januar 1750 C) 28. julij 1750 D) 15. marec 1750
A) Pljučnica. B) Možganska kap, brez predhodnih komplikacij. C) Komplikacije zaradi neuspešne operacije oči. D) Naravni vzroki.
A) 1894 B) 1750 C) 1800 D) 1900
A) 1751 B) 1749 C) 1760 D) 1775
A) Musical Times B) Mizlerjeva Musikalische Bibliothek C) Harmonia Mundi D) Leipzigski vestnik
A) 1750 B) 1775 C) 1754 D) 1760
A) Pet B) Dva C) Tri D) Sedem
A) En B) Tri C) Šest D) Pet
A) Zgodovinski rokopisi B) Učbeniki znanosti C) Romani D) Verske knjige
A) Dva B) Tri C) En D) Štirje
A) Viola da gamba B) Kontrabas C) Mandolina D) Harfa
A) Klaviir B) Spinet C) Orgla D) Klavišin
A) Benedetto Marcello B) Arcangelo Corelli C) Antonio Vivaldi D) Giuseppe Torelli
A) Marcello B) Vivaldi C) Corelli D) Torelli
A) Koncert za violončelo B) Koncert za gambo C) Koncert za violino D) Koncert za obojo
A) Giuseppe Torelli B) Antonio Vivaldi C) Benedetto Marcello D) Arcangelo Corelli
A) George Frideric Handel B) Johann Sebastian Bach C) Jean-Baptiste Lully D) François Couperin
A) George Frideric Handel B) Antonio Vivaldi C) François Couperin D) Jean-Baptiste Lully
A) Štiriglasna harmonija B) Živahni baleti z hitrim ritmom C) Počasni in veličastni gibi D) Okrasje (v glasbi)
A) Kontrapunkt B) Uporaba continuo instrumentov C) Operne skladbe D) Štiriglasna harmonija
A) Luterjanski koralni spevi B) Francoska uvertura C) Italijanska opera D) Angleški madrigali
A) Thomaskantor B) Kapelnik C) Dvorni skladatelj D) Pevski vodja v Thomasschule
A) Opera B) Suite C) Preludi za korale D) Koncerti
A) Polifonični sistem B) Monofonični sistem C) Tonalni sistem D) Modalni sistem
A) Štiridelna harmonija B) Tridelna harmonija C) Petdelna harmonija D) Dvojična harmonija
A) G lidijski B) A frižijski C) E eolski D) D dur
A) Izraziti okrasji. B) Poenostavljene harmonije. C) Novi melodični potek. D) Dodatni instrumenti.
A) Božična oracija B) Brandenburški konceri C) Kavna kantata D) Dobro uravnotežen klavir
A) Poenostavili so liturgične skladbe. B) Izogibali so se okrasjem. C) Uporabljali so samo nemške sloge. D) Posnemali so operni vokalni slog.
A) Bach B) Handel C) Kuhnau D) Telemann
A) V desetletju 1730. B) V desetletju 1710. C) V desetletju 1740. D) V desetletju 1720.
A) V desetletju 1730. B) V desetletju 1710. C) V desetletju 1740. D) V desetletju 1720.
A) Nobena od obeh ni izpostavljena. B) Kot enakovredna solista. C) Obe kot del kontinuuma. D) Eden kot solist, drugi kot spremljava.
A) Kontrapunkt B) Polifonija C) Monodija D) Homofonija
A) Harmonija B) Melodija C) Struktura D) Ritem
A) V osemdesetih letih 20. stoletja. B) V poznem 19. stoletju. C) Med njegovim življenjem. D) V zgodnjem 20. stoletju.
A) Francoščina, ki se nanaša na glasbeno potovanje. B) Italijanščina, ki označuje hitro komponirano delo. C) Grščina, kar pomeni "petje skupaj". D) Latinščina, kar pomeni "pobeg" ali "izhod".
A) Joseph Haydn. B) Wolfgang Amadeus Mozart. C) Ludwig van Beethoven. D) Carl Philipp Emanuel Bach.
A) Gottfried van Swieten. B) Carl Philipp Emanuel Bach. C) Ludwig van Beethoven. D) Johann Sebastian Bach sam.
A) Društvo Bach-Gesellschaft B) Berlinska pevska akademija (Sing-Akademie) C) Novi glasbeni časopis (Neue Zeitschrift für Musik) D) Breitkopf & Härtel |
Ustvarjeno z That Quiz —
stran za ustvarjanje matematičnih testov in testov za druge predmete.