- 1. Sociologija družbenih gibanj je bogato študijsko področje, ki preučuje kolektivna dejanja in organizirana prizadevanja skupin, ki si prizadevajo za družbene spremembe, ter poudarja zapleteno prepletanje med posameznikovimi motivi, širšimi družbenimi strukturami in kulturnim kontekstom. Družbena gibanja se lahko pojavijo kot odziv na zaznane krivice ali pritožbe in se pogosto mobilizirajo okoli vprašanj, kot so državljanske pravice, okoljska trajnost ali gospodarska neenakost. Sociologi analizirajo dinamiko nastajanja gibanj, strategije, uporabljene za pridobivanje prepoznavnosti in podpore, ter različne rezultate, ki izhajajo iz teh kolektivnih prizadevanj, bodisi v obliki spremembe politike, kulturnih sprememb ali pojava novih družbenih norm. S pomočjo teoretičnih okvirov, kot so teorija mobilizacije virov, teorija političnih procesov in teorija oblikovanja, stroka pojasnjuje, kako družbena gibanja izkoriščajo vire, sodelujejo pri političnih priložnostih in oblikujejo pripovedi, ki se odzivajo na potencialne podpornike. Poleg tega se sociologija družbenih gibanj ukvarja z vlogo tehnologije in družbenih medijev v sodobnem aktivizmu ter prikazuje, kako lahko ta orodja okrepijo glasove, olajšajo organizacijo in ustvarijo nadnacionalna omrežja, ki presegajo geografske meje, s čimer na koncu oblikujejo sodobno pokrajino protestov in družbenega preoblikovanja.
Kaj pomeni "kolektivna identiteta" v družbenih gibanjih?
A) Verska prepričanja.
B) Skupni občutek pripadnosti med člani gibanja.
C) Individualni motivi članov.
D) Osebni ekonomski status.
- 2. Katera teorija pravi, da se družbena gibanja pojavijo, ko se ljudje počutijo prikrajšane?
A) Teorija relativne prikrajšanosti.
B) Teorija konfliktov.
C) Teorija mobilizacije virov.
D) Teorija uokvirjanja.
- 3. O čem govori teorija "novih družbenih gibanj"?
A) Razredni boj.
B) Gospodarske in delavske pravice.
C) Spremembe vladne politike.
D) Osredotočite se na identiteto in kulturna vprašanja.
- 4. Katero družbeno gibanje je povezano z varstvom okolja?
A) Delavsko gibanje.
B) Feministično gibanje.
C) Gibanje za državljanske pravice.
D) Zeleno gibanje.
- 5. Katero gibanje se je osredotočilo na pravice LGBTQ+?
A) Delavsko gibanje.
B) Gibanje za državljanske pravice.
C) Gibanje za pravice homoseksualcev.
D) Gibanje za pravice otrok.
- 6. Kakšen je namen organizacij družbenih gibanj?
A) usklajevanje dejavnosti in strategij gibanja.
B) oblikovanje zakonov in politik.
C) Upravljanje poslovnih dejavnosti.
D) Izvajanje vladnih predpisov.
- 7. Katera od naslednjih možnosti je ključni izziv za družbena gibanja?
A) Zagotavljanje vladne podpore.
B) Doseganje popolnega soglasja.
C) Ustvarjanje dobička.
D) Ohranjanje zagona.
- 8. Kateri sociolog je znan po svojem delu o družbenih gibanjih in kolektivnem vedenju?
A) Charles Tilly.
B) Max Weber.
C) Emile Durkheim.
D) Karl Marx.
- 9. Kaj poudarja teorija mobilizacije virov?
A) Zgodovinski kontekst družbenih sprememb.
B) Vloga posameznih vodij.
C) Čustvena privlačnost gibov.
D) Pomen virov za uspeh gibanja.
- 10. Kaj je ključna značilnost družbenih gibanj?
A) Mobilizacija skupnih virov in prizadevanj.
B) Izogibanje vključevanju javnosti.
C) Strogo upoštevanje predpisov.
D) Osredotočanje zgolj na individualne ambicije.
- 11. Kaj je nasprotno gibanje?
A) Vladna pobuda za nadzor nad protesti.
B) Kulturni dogodek, ki spodbuja enotnost.
C) Nenasilni protest.
D) Gibanje, ki nasprotuje drugemu družbenemu gibanju.
- 12. Kateri je primer nenasilne protestne strategije?
A) Vandalizem.
B) Sedežne akcije.
C) Oboroženi odpor.
D) Nemiri.
|