- 1. Sociologija družbenih gibanj je bogato študijsko področje, ki preučuje kolektivna dejanja in organizirana prizadevanja skupin, ki si prizadevajo za družbene spremembe, ter poudarja zapleteno prepletanje med posameznikovimi motivi, širšimi družbenimi strukturami in kulturnim kontekstom. Družbena gibanja se lahko pojavijo kot odziv na zaznane krivice ali pritožbe in se pogosto mobilizirajo okoli vprašanj, kot so državljanske pravice, okoljska trajnost ali gospodarska neenakost. Sociologi analizirajo dinamiko nastajanja gibanj, strategije, uporabljene za pridobivanje prepoznavnosti in podpore, ter različne rezultate, ki izhajajo iz teh kolektivnih prizadevanj, bodisi v obliki spremembe politike, kulturnih sprememb ali pojava novih družbenih norm. S pomočjo teoretičnih okvirov, kot so teorija mobilizacije virov, teorija političnih procesov in teorija oblikovanja, stroka pojasnjuje, kako družbena gibanja izkoriščajo vire, sodelujejo pri političnih priložnostih in oblikujejo pripovedi, ki se odzivajo na potencialne podpornike. Poleg tega se sociologija družbenih gibanj ukvarja z vlogo tehnologije in družbenih medijev v sodobnem aktivizmu ter prikazuje, kako lahko ta orodja okrepijo glasove, olajšajo organizacijo in ustvarijo nadnacionalna omrežja, ki presegajo geografske meje, s čimer na koncu oblikujejo sodobno pokrajino protestov in družbenega preoblikovanja.
Kaj pomeni "kolektivna identiteta" v družbenih gibanjih?
A) Osebni ekonomski status.
B) Skupni občutek pripadnosti med člani gibanja.
C) Verska prepričanja.
D) Individualni motivi članov.
- 2. Katera teorija pravi, da se družbena gibanja pojavijo, ko se ljudje počutijo prikrajšane?
A) Teorija mobilizacije virov.
B) Teorija konfliktov.
C) Teorija uokvirjanja.
D) Teorija relativne prikrajšanosti.
- 3. O čem govori teorija "novih družbenih gibanj"?
A) Gospodarske in delavske pravice.
B) Razredni boj.
C) Osredotočite se na identiteto in kulturna vprašanja.
D) Spremembe vladne politike.
- 4. Katero družbeno gibanje je povezano z varstvom okolja?
A) Delavsko gibanje.
B) Zeleno gibanje.
C) Feministično gibanje.
D) Gibanje za državljanske pravice.
- 5. Katero gibanje se je osredotočilo na pravice LGBTQ+?
A) Delavsko gibanje.
B) Gibanje za pravice otrok.
C) Gibanje za državljanske pravice.
D) Gibanje za pravice homoseksualcev.
- 6. Kakšen je namen organizacij družbenih gibanj?
A) Upravljanje poslovnih dejavnosti.
B) oblikovanje zakonov in politik.
C) usklajevanje dejavnosti in strategij gibanja.
D) Izvajanje vladnih predpisov.
- 7. Katera od naslednjih možnosti je ključni izziv za družbena gibanja?
A) Doseganje popolnega soglasja.
B) Zagotavljanje vladne podpore.
C) Ustvarjanje dobička.
D) Ohranjanje zagona.
- 8. Kateri sociolog je znan po svojem delu o družbenih gibanjih in kolektivnem vedenju?
A) Max Weber.
B) Emile Durkheim.
C) Charles Tilly.
D) Karl Marx.
- 9. Kaj poudarja teorija mobilizacije virov?
A) Vloga posameznih vodij.
B) Pomen virov za uspeh gibanja.
C) Zgodovinski kontekst družbenih sprememb.
D) Čustvena privlačnost gibov.
- 10. Kaj je ključna značilnost družbenih gibanj?
A) Osredotočanje zgolj na individualne ambicije.
B) Strogo upoštevanje predpisov.
C) Izogibanje vključevanju javnosti.
D) Mobilizacija skupnih virov in prizadevanj.
- 11. Kaj je nasprotno gibanje?
A) Kulturni dogodek, ki spodbuja enotnost.
B) Nenasilni protest.
C) Gibanje, ki nasprotuje drugemu družbenemu gibanju.
D) Vladna pobuda za nadzor nad protesti.
- 12. Kateri je primer nenasilne protestne strategije?
A) Oboroženi odpor.
B) Sedežne akcije.
C) Vandalizem.
D) Nemiri.
|