- 1. Sociologija družbenih gibanj je bogato študijsko področje, ki preučuje kolektivna dejanja in organizirana prizadevanja skupin, ki si prizadevajo za družbene spremembe, ter poudarja zapleteno prepletanje med posameznikovimi motivi, širšimi družbenimi strukturami in kulturnim kontekstom. Družbena gibanja se lahko pojavijo kot odziv na zaznane krivice ali pritožbe in se pogosto mobilizirajo okoli vprašanj, kot so državljanske pravice, okoljska trajnost ali gospodarska neenakost. Sociologi analizirajo dinamiko nastajanja gibanj, strategije, uporabljene za pridobivanje prepoznavnosti in podpore, ter različne rezultate, ki izhajajo iz teh kolektivnih prizadevanj, bodisi v obliki spremembe politike, kulturnih sprememb ali pojava novih družbenih norm. S pomočjo teoretičnih okvirov, kot so teorija mobilizacije virov, teorija političnih procesov in teorija oblikovanja, stroka pojasnjuje, kako družbena gibanja izkoriščajo vire, sodelujejo pri političnih priložnostih in oblikujejo pripovedi, ki se odzivajo na potencialne podpornike. Poleg tega se sociologija družbenih gibanj ukvarja z vlogo tehnologije in družbenih medijev v sodobnem aktivizmu ter prikazuje, kako lahko ta orodja okrepijo glasove, olajšajo organizacijo in ustvarijo nadnacionalna omrežja, ki presegajo geografske meje, s čimer na koncu oblikujejo sodobno pokrajino protestov in družbenega preoblikovanja.
Kaj pomeni "kolektivna identiteta" v družbenih gibanjih?
A) Osebni ekonomski status.
B) Individualni motivi članov.
C) Skupni občutek pripadnosti med člani gibanja.
D) Verska prepričanja.
- 2. Katera teorija pravi, da se družbena gibanja pojavijo, ko se ljudje počutijo prikrajšane?
A) Teorija relativne prikrajšanosti.
B) Teorija uokvirjanja.
C) Teorija konfliktov.
D) Teorija mobilizacije virov.
- 3. O čem govori teorija "novih družbenih gibanj"?
A) Osredotočite se na identiteto in kulturna vprašanja.
B) Razredni boj.
C) Spremembe vladne politike.
D) Gospodarske in delavske pravice.
- 4. Katero družbeno gibanje je povezano z varstvom okolja?
A) Gibanje za državljanske pravice.
B) Delavsko gibanje.
C) Zeleno gibanje.
D) Feministično gibanje.
- 5. Katero gibanje se je osredotočilo na pravice LGBTQ+?
A) Gibanje za pravice otrok.
B) Delavsko gibanje.
C) Gibanje za pravice homoseksualcev.
D) Gibanje za državljanske pravice.
- 6. Kakšen je namen organizacij družbenih gibanj?
A) usklajevanje dejavnosti in strategij gibanja.
B) Upravljanje poslovnih dejavnosti.
C) Izvajanje vladnih predpisov.
D) oblikovanje zakonov in politik.
- 7. Katera od naslednjih možnosti je ključni izziv za družbena gibanja?
A) Ohranjanje zagona.
B) Zagotavljanje vladne podpore.
C) Ustvarjanje dobička.
D) Doseganje popolnega soglasja.
- 8. Kateri sociolog je znan po svojem delu o družbenih gibanjih in kolektivnem vedenju?
A) Max Weber.
B) Karl Marx.
C) Charles Tilly.
D) Emile Durkheim.
- 9. Kaj poudarja teorija mobilizacije virov?
A) Pomen virov za uspeh gibanja.
B) Zgodovinski kontekst družbenih sprememb.
C) Vloga posameznih vodij.
D) Čustvena privlačnost gibov.
- 10. Kaj je ključna značilnost družbenih gibanj?
A) Osredotočanje zgolj na individualne ambicije.
B) Izogibanje vključevanju javnosti.
C) Mobilizacija skupnih virov in prizadevanj.
D) Strogo upoštevanje predpisov.
- 11. Kaj je nasprotno gibanje?
A) Vladna pobuda za nadzor nad protesti.
B) Kulturni dogodek, ki spodbuja enotnost.
C) Gibanje, ki nasprotuje drugemu družbenemu gibanju.
D) Nenasilni protest.
- 12. Kateri je primer nenasilne protestne strategije?
A) Sedežne akcije.
B) Vandalizem.
C) Nemiri.
D) Oboroženi odpor.
|