A) Energija, ki je potrebna, da sistem doseže temperaturo absolutne ničle. B) Potencialna energija delcev v sistemu. C) Skupna energija sistema. D) Merilo neurejenosti ali naključnosti sistema.
A) Opisuje izoliran sistem s fiksno energijo in številom delcev. B) Opisuje sistem, ki je v toplotnem ravnovesju z okolico. C) Opisuje sistem, v katerem se energija lahko izmenjuje z okolico. D) Opisuje sistem z različnimi energijskimi ravnmi.
A) Entropijo sistema povezuje s številom možnih mikroskopskih stanj. B) Z njim izračunamo povprečno energijo delcev v sistemu. C) Pretvarja temperaturne lestvice iz Celzija v Fahrenheita. D) Določa delo, ki ga sistem opravi v razmerju med tlakom in prostornino.
A) Verjetnost, da bo sistem prešel skozi fazne prehode. B) Težnja sistema, da doseže toplotno ravnovesje. C) Porazdelitev delcev na različnih energijskih ravneh. D) Število različnih načinov, kako lahko sistem doseže določeno raven energije.
A) Razmerje med številom molov reaktantov in produktov v reakciji. B) Hitrost, s katero potekajo kemijske reakcije v sistemu. C) Sprememba proste energije sistema ob dodajanju ali odvzemanju delcev. D) Energija, potrebna za prekinitev kemijske vezi.
A) Energija se ohranja v vsakem termodinamičnem procesu. B) Entropija izoliranega sistema se s časom povečuje. C) Celotna energija sistema in njegove okolice je vedno konstantna. D) Entropija sistema se lahko zmanjša na nič pri temperaturi absolutne ničle.
A) Opisuje sistem s spreminjajočo se prostornino in tlakom. B) Opisuje sistem v toplotnem ravnovesju z rezervoarjem toplote pri fiksni temperaturi. C) Opisuje sistem s fiksnim številom delcev, vendar spremenljivo energijo. D) Opisuje zaprt sistem s konstantno energijo.
A) Opisuje sistem s fiksnim kemijskim potencialom, temperaturo in prostornino. B) Opisuje sistem s fiksnim številom delcev in spremenljivo energijo. C) Opisuje sistem v ravnovesju z rezervoarjem toplote pri konstantni temperaturi. D) Opisuje sistem z različnimi energijskimi ravnmi.
A) Verjetnosti različnih mikrostanj so odvisne od njihovih energijskih ravni. B) Stanja z višjo energijo so bolj verjetna kot stanja z nižjo energijo. C) Vsa mikrostanja sistema v termodinamičnem ravnovesju so enako verjetna. D) Delci v sistemu imajo enako verjetnost, da so v katerem koli stanju.
A) Med sistemom in okolico ni neto toplotnega toka. B) Toplota v sistemu nenehno narašča. C) Iz sistema se izgubi le majhna količina toplote. D) Temperatura sistema ostaja skozi čas konstantna. |