![]()
A) Merilo neurejenosti ali naključnosti sistema. B) Skupna energija sistema. C) Potencialna energija delcev v sistemu. D) Energija, ki je potrebna, da sistem doseže temperaturo absolutne ničle.
A) Opisuje izoliran sistem s fiksno energijo in številom delcev. B) Opisuje sistem z različnimi energijskimi ravnmi. C) Opisuje sistem, v katerem se energija lahko izmenjuje z okolico. D) Opisuje sistem, ki je v toplotnem ravnovesju z okolico.
A) Določa delo, ki ga sistem opravi v razmerju med tlakom in prostornino. B) Entropijo sistema povezuje s številom možnih mikroskopskih stanj. C) Z njim izračunamo povprečno energijo delcev v sistemu. D) Pretvarja temperaturne lestvice iz Celzija v Fahrenheita.
A) Porazdelitev delcev na različnih energijskih ravneh. B) Število različnih načinov, kako lahko sistem doseže določeno raven energije. C) Verjetnost, da bo sistem prešel skozi fazne prehode. D) Težnja sistema, da doseže toplotno ravnovesje.
A) Sprememba proste energije sistema ob dodajanju ali odvzemanju delcev. B) Razmerje med številom molov reaktantov in produktov v reakciji. C) Hitrost, s katero potekajo kemijske reakcije v sistemu. D) Energija, potrebna za prekinitev kemijske vezi.
A) Energija se ohranja v vsakem termodinamičnem procesu. B) Entropija izoliranega sistema se s časom povečuje. C) Celotna energija sistema in njegove okolice je vedno konstantna. D) Entropija sistema se lahko zmanjša na nič pri temperaturi absolutne ničle.
A) Opisuje sistem v toplotnem ravnovesju z rezervoarjem toplote pri fiksni temperaturi. B) Opisuje sistem s fiksnim številom delcev, vendar spremenljivo energijo. C) Opisuje sistem s spreminjajočo se prostornino in tlakom. D) Opisuje zaprt sistem s konstantno energijo.
A) Opisuje sistem s fiksnim številom delcev in spremenljivo energijo. B) Opisuje sistem v ravnovesju z rezervoarjem toplote pri konstantni temperaturi. C) Opisuje sistem z različnimi energijskimi ravnmi. D) Opisuje sistem s fiksnim kemijskim potencialom, temperaturo in prostornino.
A) Stanja z višjo energijo so bolj verjetna kot stanja z nižjo energijo. B) Verjetnosti različnih mikrostanj so odvisne od njihovih energijskih ravni. C) Vsa mikrostanja sistema v termodinamičnem ravnovesju so enako verjetna. D) Delci v sistemu imajo enako verjetnost, da so v katerem koli stanju.
A) Iz sistema se izgubi le majhna količina toplote. B) Med sistemom in okolico ni neto toplotnega toka. C) Toplota v sistemu nenehno narašča. D) Temperatura sistema ostaja skozi čas konstantna. |