![]()
A) Skupna energija sistema. B) Merilo neurejenosti ali naključnosti sistema. C) Potencialna energija delcev v sistemu. D) Energija, ki je potrebna, da sistem doseže temperaturo absolutne ničle.
A) Opisuje sistem, v katerem se energija lahko izmenjuje z okolico. B) Opisuje sistem, ki je v toplotnem ravnovesju z okolico. C) Opisuje sistem z različnimi energijskimi ravnmi. D) Opisuje izoliran sistem s fiksno energijo in številom delcev.
A) Določa delo, ki ga sistem opravi v razmerju med tlakom in prostornino. B) Entropijo sistema povezuje s številom možnih mikroskopskih stanj. C) Pretvarja temperaturne lestvice iz Celzija v Fahrenheita. D) Z njim izračunamo povprečno energijo delcev v sistemu.
A) Težnja sistema, da doseže toplotno ravnovesje. B) Verjetnost, da bo sistem prešel skozi fazne prehode. C) Število različnih načinov, kako lahko sistem doseže določeno raven energije. D) Porazdelitev delcev na različnih energijskih ravneh.
A) Sprememba proste energije sistema ob dodajanju ali odvzemanju delcev. B) Energija, potrebna za prekinitev kemijske vezi. C) Hitrost, s katero potekajo kemijske reakcije v sistemu. D) Razmerje med številom molov reaktantov in produktov v reakciji.
A) Entropija sistema se lahko zmanjša na nič pri temperaturi absolutne ničle. B) Entropija izoliranega sistema se s časom povečuje. C) Energija se ohranja v vsakem termodinamičnem procesu. D) Celotna energija sistema in njegove okolice je vedno konstantna.
A) Opisuje sistem v toplotnem ravnovesju z rezervoarjem toplote pri fiksni temperaturi. B) Opisuje sistem s fiksnim številom delcev, vendar spremenljivo energijo. C) Opisuje zaprt sistem s konstantno energijo. D) Opisuje sistem s spreminjajočo se prostornino in tlakom.
A) Opisuje sistem s fiksnim številom delcev in spremenljivo energijo. B) Opisuje sistem z različnimi energijskimi ravnmi. C) Opisuje sistem s fiksnim kemijskim potencialom, temperaturo in prostornino. D) Opisuje sistem v ravnovesju z rezervoarjem toplote pri konstantni temperaturi.
A) Delci v sistemu imajo enako verjetnost, da so v katerem koli stanju. B) Stanja z višjo energijo so bolj verjetna kot stanja z nižjo energijo. C) Vsa mikrostanja sistema v termodinamičnem ravnovesju so enako verjetna. D) Verjetnosti različnih mikrostanj so odvisne od njihovih energijskih ravni.
A) Temperatura sistema ostaja skozi čas konstantna. B) Med sistemom in okolico ni neto toplotnega toka. C) Toplota v sistemu nenehno narašča. D) Iz sistema se izgubi le majhna količina toplote. |