![]()
A) Skupna energija sistema. B) Energija, ki je potrebna, da sistem doseže temperaturo absolutne ničle. C) Merilo neurejenosti ali naključnosti sistema. D) Potencialna energija delcev v sistemu.
A) Opisuje sistem, v katerem se energija lahko izmenjuje z okolico. B) Opisuje sistem z različnimi energijskimi ravnmi. C) Opisuje sistem, ki je v toplotnem ravnovesju z okolico. D) Opisuje izoliran sistem s fiksno energijo in številom delcev.
A) Določa delo, ki ga sistem opravi v razmerju med tlakom in prostornino. B) Pretvarja temperaturne lestvice iz Celzija v Fahrenheita. C) Entropijo sistema povezuje s številom možnih mikroskopskih stanj. D) Z njim izračunamo povprečno energijo delcev v sistemu.
A) Težnja sistema, da doseže toplotno ravnovesje. B) Verjetnost, da bo sistem prešel skozi fazne prehode. C) Porazdelitev delcev na različnih energijskih ravneh. D) Število različnih načinov, kako lahko sistem doseže določeno raven energije.
A) Sprememba proste energije sistema ob dodajanju ali odvzemanju delcev. B) Energija, potrebna za prekinitev kemijske vezi. C) Hitrost, s katero potekajo kemijske reakcije v sistemu. D) Razmerje med številom molov reaktantov in produktov v reakciji.
A) Entropija izoliranega sistema se s časom povečuje. B) Energija se ohranja v vsakem termodinamičnem procesu. C) Celotna energija sistema in njegove okolice je vedno konstantna. D) Entropija sistema se lahko zmanjša na nič pri temperaturi absolutne ničle.
A) Opisuje sistem s spreminjajočo se prostornino in tlakom. B) Opisuje sistem v toplotnem ravnovesju z rezervoarjem toplote pri fiksni temperaturi. C) Opisuje sistem s fiksnim številom delcev, vendar spremenljivo energijo. D) Opisuje zaprt sistem s konstantno energijo.
A) Opisuje sistem s fiksnim kemijskim potencialom, temperaturo in prostornino. B) Opisuje sistem z različnimi energijskimi ravnmi. C) Opisuje sistem v ravnovesju z rezervoarjem toplote pri konstantni temperaturi. D) Opisuje sistem s fiksnim številom delcev in spremenljivo energijo.
A) Stanja z višjo energijo so bolj verjetna kot stanja z nižjo energijo. B) Delci v sistemu imajo enako verjetnost, da so v katerem koli stanju. C) Vsa mikrostanja sistema v termodinamičnem ravnovesju so enako verjetna. D) Verjetnosti različnih mikrostanj so odvisne od njihovih energijskih ravni.
A) Med sistemom in okolico ni neto toplotnega toka. B) Temperatura sistema ostaja skozi čas konstantna. C) Iz sistema se izgubi le majhna količina toplote. D) Toplota v sistemu nenehno narašča. |