A) Energija, ki je potrebna, da sistem doseže temperaturo absolutne ničle. B) Merilo neurejenosti ali naključnosti sistema. C) Potencialna energija delcev v sistemu. D) Skupna energija sistema.
A) Opisuje sistem, v katerem se energija lahko izmenjuje z okolico. B) Opisuje sistem z različnimi energijskimi ravnmi. C) Opisuje sistem, ki je v toplotnem ravnovesju z okolico. D) Opisuje izoliran sistem s fiksno energijo in številom delcev.
A) Z njim izračunamo povprečno energijo delcev v sistemu. B) Pretvarja temperaturne lestvice iz Celzija v Fahrenheita. C) Entropijo sistema povezuje s številom možnih mikroskopskih stanj. D) Določa delo, ki ga sistem opravi v razmerju med tlakom in prostornino.
A) Porazdelitev delcev na različnih energijskih ravneh. B) Verjetnost, da bo sistem prešel skozi fazne prehode. C) Težnja sistema, da doseže toplotno ravnovesje. D) Število različnih načinov, kako lahko sistem doseže določeno raven energije.
A) Energija, potrebna za prekinitev kemijske vezi. B) Razmerje med številom molov reaktantov in produktov v reakciji. C) Hitrost, s katero potekajo kemijske reakcije v sistemu. D) Sprememba proste energije sistema ob dodajanju ali odvzemanju delcev.
A) Energija se ohranja v vsakem termodinamičnem procesu. B) Entropija sistema se lahko zmanjša na nič pri temperaturi absolutne ničle. C) Entropija izoliranega sistema se s časom povečuje. D) Celotna energija sistema in njegove okolice je vedno konstantna.
A) Opisuje sistem v toplotnem ravnovesju z rezervoarjem toplote pri fiksni temperaturi. B) Opisuje sistem s fiksnim številom delcev, vendar spremenljivo energijo. C) Opisuje zaprt sistem s konstantno energijo. D) Opisuje sistem s spreminjajočo se prostornino in tlakom.
A) Opisuje sistem z različnimi energijskimi ravnmi. B) Opisuje sistem s fiksnim kemijskim potencialom, temperaturo in prostornino. C) Opisuje sistem v ravnovesju z rezervoarjem toplote pri konstantni temperaturi. D) Opisuje sistem s fiksnim številom delcev in spremenljivo energijo.
A) Vsa mikrostanja sistema v termodinamičnem ravnovesju so enako verjetna. B) Stanja z višjo energijo so bolj verjetna kot stanja z nižjo energijo. C) Delci v sistemu imajo enako verjetnost, da so v katerem koli stanju. D) Verjetnosti različnih mikrostanj so odvisne od njihovih energijskih ravni.
A) Toplota v sistemu nenehno narašča. B) Med sistemom in okolico ni neto toplotnega toka. C) Temperatura sistema ostaja skozi čas konstantna. D) Iz sistema se izgubi le majhna količina toplote. |