A) Podnebne spremembe zmanjšujejo pomanjkanje vode, vendar povečujejo pridelavo poljščin.
B) Podnebne spremembe ne vplivajo na razpoložljivost vode.
C) Podnebne spremembe povzročajo le večjo razpoložljivost vode za kmetijstvo.
D) Podnebne spremembe lahko povzročijo tako pomanjkanje kot presežek vode, kar vpliva na kmetijstvo.

A) Ne vpliva na ranljive skupine prebivalstva.
B) Znižuje cene hrane, kar koristi ranljivim skupinam prebivalstva.
C) Zagotavlja prehransko varnost za vse prebivalce enako.
D) Povečuje negotovost preskrbe s hrano za ranljive skupine prebivalstva.

A) Čebele pomagajo le pri pridelavi medu.
B) Čebele uspevajo v vseh podnebnih razmerah.
C) Čebele so bistvene opraševalke številnih poljščin, njihovo upadanje zaradi podnebnih sprememb pa ogroža pridelavo hrane.
D) Čebele niso pomembne za prehransko varnost.

A) Ekstremni vremenski dogodki vedno povečajo pridelavo hrane.
B) Na proizvodnjo hrane ne vplivajo.
C) Vplivajo le na nekmetijske panoge.
D) Povzročijo lahko izpad pridelka in zmanjšajo razpoložljivost hrane.

A) Skandinavija
B) Podsaharska Afrika
C) Združene države Amerike
D) Avstralija

A) Podnebne spremembe zmanjšujejo povpraševanje po živinorejskih proizvodih.
B) Živina uspeva v vseh podnebnih razmerah.
C) Poveča stres za živino zaradi ekstremne vročine in sprememb v razpoložljivosti vode.
D) Podnebne spremembe ne vplivajo na živino.

A) Višje temperature in spreminjajoči se vzorci padavin ustvarjajo ugodnejše razmere za škodljivce in bolezni.
B) Spremembe vremena ne vplivajo na škodljivce in bolezni.
C) Podnebne spremembe zmanjšujejo pojavnost bolezni poljščin.
D) Škodljivci in bolezni se ne prilagajajo spreminjajočim se razmeram.

A) Uporaba tehnologije poslabšuje vplive podnebnih sprememb.
B) Tehnologija ni pomembna za zanesljivo preskrbo s hrano.
C) Tehnologija lahko pomaga izboljšati kmetijske prakse, povečati proizvodnjo hrane in se prilagoditi spreminjajočim se podnebnim razmeram.
D) Tehnologija je uporabna le za mestna območja.