![]()
A) 1920 B) 1850 C) 1870 D) 1900
A) Aleksander Ivanov B) Ivan Romanov C) Sergej Petrov D) Vladimir Iljič Uljanov
A) 1945 B) 1924 C) 1917 D) 1935
A) Moskva B) London C) Zürich D) Sankt Peterburg
A) Imperializem, najvišja stopnja kapitalizma B) Država in revolucija C) Das Kapital D) Komunistični manifest
A) Združene države Amerike B) Japonska C) Francija D) Nemčija
A) Anarhizem B) Marksizem-leninizem C) Kapitalizem D) Fašizem
A) Elena Romanova B) Olga Petrov C) Maria Ivanova D) Nadežda Krupskaja
A) Aleksander III B) Ivan Grozni C) Peter Veliki D) Nikolaj II.
A) Novosibirsk B) Rdeči trg, Moskva C) Sankt Peterburg D) Kazan
A) Demokratična socialistična stranka B) Komunistična partija Rusije C) Menševistična stranka D) Ruska socialdemokratska delavska stranka (boljševiki)
A) Italija B) Francija C) Združeno kraljestvo D) Švica
A) Mihail Gorbačov B) Josip Stalin C) Leon Trocki D) Nikita Hruščov
A) V študentski dom B) V bližnji stanovanjski enoti C) V posestvo svoje družine D) V stanovanju v središču mesta
A) Skupina militantnega agrarno-socialističnega aktivista Lazarja Bogoraza B) Skupina Nikolaja Černyševskega C) Narodnikovo gibanje D) Marksistična študijska skupina
A) Das Kapital (Kapital) B) Kaj naj se dela? C) Bogastvo narodov D) Manifest komunistične partije
A) Nikolai Fedoseev B) Lazar Bogoraz C) Leninova mati D) Alexei Sklyarenko
A) Marksistična revolucionarna skupina Nikolaja Fedoseeva B) Socialistični diskusijski krog Alexeja Sklyarenka C) Društvo 'zemlyachestvo' D) Celica Lazarja Bogoraza
A) Samara B) St. Petersburg C) Kazan D) Moskva
A) Aleksej Skljarenko B) Marija Uljanova C) Nikolaj Fedosejev D) Leninova mati
A) Univerzitetni profesor B) Pomočnik pravnika pri regionalnem sodišču C) Odvetnik D) Novinar
A) Das Kapital B) Bogastvo narodov C) Kaj je treba storiti? D) Manifest Komunistične partije
A) Karl Marx B) Georgi Plehanov C) Friedrich Engels D) Nikolaj Černyševski
A) Boji urbanega delavstva B) Zgodovina organizacije Narodnaya Volya C) Kmetijstvo D) Marksistična teorija
A) Berlin B) Sankt Peterburg C) Pariz D) Moskva
A) Opazovalec B) Nižji član C) Soustanovitelj D) Višja funkcija
A) Friedrich Engels B) Wilhelm Liebknecht C) Karl Kautsky D) Paul Lafargue
A) Ženeva, na Univerzi v Ženevi B) Berlin, v Državni knjižnici (Staatsbibliothek) C) Pariz, v Nacionalni knjižnici Francije (Bibliothèque nationale de France) D) Sankt Peterburg, v Ruski nacionalni knjižnici
A) Iskra B) Vperyod C) Rabochee delo (Delavski boj) D) Pravda
A) En leto B) Pet let C) Tri leta D) Dve leti
A) Šušenskoje, okrožje Minusinsk B) Vladivostok C) Sankt Peterburg D) Moskva
A) München B) London C) Ženeva D) Pskov
A) Vperyod B) Proletari C) Iskra D) Novaya Zhizn
A) Jacob Richter B) Nikolai C) Lenin D) N. Lenin
A) London B) München C) St. Petersburg D) Ženeva
A) Materializem in empiriokritika B) K vaščanskim revnim C) Dve taktiki socialne demokracije v demokratični revoluciji D) Korak naprej, dva koraka nazaj
A) Kronstadtski upor B) Oktobrski manifest C) Pokol na krvavi nedelji D) Oplenitev banke v Tbilisiju
A) Kaj naj se dela? B) Dve taktiki socialne demokracije v demokratični revoluciji C) K vaščanom D) Materializem in empiriokritika
A) London B) München C) Ženeva D) Pariz
A) Maria Andreyeva B) Inessa Armand C) Nadya D) Julia Martov
A) Podpiral je koalicijo z Mensheviki. B) Bil je proti temu in je podpiral neodvisno izražanje. C) Mislil je, da bi jo morala voditi kmetijska populacija. D) Verjel je, da je to potrebno.
A) Prijave za državne subvencije. B) Zanašanje izključno na članske prispevke. C) Oplenitev poštnih uradov, železniških postaj, vlakov in bank. D) Pridobivanje donacij od evropskih marksistov.
A) Med časom, ko je živel v Londonu B) Na drugem kongresu RSDLP leta 1903 C) Med objavljanjem časopisa 'Iskra' v Münchnu D) Decembra 1901
A) Iskra B) Vperyod C) Proletari D) Novaya Zhizn (Novo življenje)
A) Moskva B) Stuttgart C) Galicija D) Zürich
A) Kienthalska resolucija B) Brest-Litovska resolucija C) Zimmerwaldska resolucija D) Stuttgartska resolucija
A) Podpirati svoje nacionalne vlade. B) Pogajati mirovne pogodbe. C) Osredotočiti se na gospodarske reforme. D) Pretvoriti imperialistično vojno v državljansko vojno na celotni celini.
A) Nobena revolucija ni bila potrebna. B) Bila je potrebna samo demokratična revolucija. C) Bila je potrebna buržoazno-demokratična revolucija, preden je bila možna socialistična revolucija. D) Proletariat bi lahko strmo režim carjev brez posredne buržoazno-demokratične revolucije.
A) Moskva B) Petrograd C) Novgorod D) Leningrad
A) Palača Tauride B) Postaja Finland C) Kremljevska palača D) Rdeči trg
A) Oktobrska manifestacija B) Manifest komunistične partije C) Dekret o zemlji D) Aprilski tezi
A) Pogajanja o miru z Nemčijo. B) Združitev sil z menševiki. C) Ustanovitev nove začasne vlade. D) Obrani upor, ki ga je vodila boljševiška stranka.
A) Helsinki B) Riga C) Moskva D) Sankt Peterburg
A) Leon Trocki B) Aleksander Kerenski C) Vladimir Lenin D) Lavr Kornilov
A) 24. oktober 1917 B) 26. oktober 1917 C) 27. oktober 1917 D) 10. oktober 1917
A) Kruzer Aurora je izstrelil prazno strelivo. B) Govor Lenina. C) Objava Trockega. D) Eksplozija bombe v Petrogradu.
A) Polovica. B) Manj kot deset odstotkov. C) Približno četrtina. D) Večina.
A) Mensheviki B) Socialistični revolucionarji, ki so se osredotočali na kmetijstvo C) Levo usmerjeni socialistični revolucionarji D) Nemška socialdemokratična stranka
A) Januar 1919 B) Marec 1918 C) December 1917 D) November 1918
A) Jakov Sverdlov B) Fritz Platten C) Vladimir Antonov-Ovseenko D) Leon Trocki
A) Stanovanje v Moskvi B) Inštitut Smolny C) Zasebna hiša v Petrogradu D) Kremlj
A) Januar 1918 B) November 1917 C) Marec 1918 D) Avgust 1918
A) Josip Stalin B) Leon Trocki C) Fritz Platten D) Jakov Sverdlov
A) 50% B) 45% C) 37% D) 25%
A) Felix Dzeržinski B) Josip Stalin C) Grigorij Zinovjev D) Leon Trocki
A) Uporaba nekdanjih carskih oficirjev B) Nadzor nad Moskvo in Petrogradom C) Podpora zahodnih vlad D) Antisemitsizem
A) Izgubila je vso ozemlje v korist Poljske. B) Zmanjšala se je, saj so etnične skupine, ki niso bile ruske, zahtevale nacionalno neodvisnost. C) Ohranila je iste meje kot pred državljansko vojno. D) Znatno se je razširila v Evropo.
A) Ruska državljanska vojna B) Premirje na zahodni fronti C) Versajska pogodba D) Boljševiška revolucija
A) Estonija B) Latvija C) Madžarska D) Nemčija
A) Trotsky B) Lenin C) Bukharin D) Zinoviev
A) Štrajk v Petrogradu. B) Kronstadtsko uporniško gibanje. C) Tambovsko uporniško gibanje. D) Moskovski upor.
A) Morfin B) Zeliščna zdravila C) Cianid kalijev D) Aspirin
A) Dvainsodvajset B) Deset C) Petdeset D) Trideset
A) Njihovo usmrtitev B) Njihovo izpustitev C) Izgona D) Javni proces
A) Socialna demokracija B) Menshevizem C) Anarhizem D) Liberalizem
A) Podpredsednik B) Minister za zunanje zadeve C) Izvoljen predsednik D) Član svetovalnega odbora
A) Njegova učinkovitost. B) Njegova birokratska narava. C) Njegova velikost. D) Njegovo vodstvo.
A) Hiša sindikatov B) Rdeči trg C) Kremlj D) Njegova hiša v Gorkijih
A) Nekaj sto tisoč B) Desetine tisoč C) Približno milijon D) Več kot dva milijona
A) Tumor možganov B) Huda skleroza C) Parkinsonova bolezen D) Alzheimerjeva bolezen
A) Julij 1929 B) October 1923 C) Maj 1925 D) Januar 1924
A) 1940 B) 1970 C) 1967 D) 1933
A) Stalingrad B) Moskva C) Kazan D) Tyumen
A) Trotsky B) Stalin C) Karl Marx D) Martov
A) Monarhija. B) Društvo brez države, brez družbenih razredov in z enakimi možnostmi za vse. C) Oligarhija. D) Kapitalistična demokracija.
A) Zagotavljale so svobodo za vse družbene sloje. B) Spodbujale so resnično enakost med državljani. C) Bile so dovolj za dosego socializma. D) Bile so lažne, ker niso osvobodile delavcev od kapitalistične izkoriščanja.
A) Albert Resis B) John Rees C) Volkogonov D) Richard Pipes
A) Demokratične vlade B) Države, ki so jih vodile komunistične stranke C) Kapitalistična gospodarstva D) Monarhije
A) Richard Pipes B) Volkogonov C) Albert Resis D) White
A) Christopher Hill B) Richard Pipes C) Robert Gellately D) Lars Lih
A) Richard Pipes B) Lars Lih C) Robert Gellately D) Moshe Lewin
A) Usklajen z vojaškimi zadevami B) Približno verski C) Glavno usmerjen v ekonomijo D) Svetovni
A) Tri B) Pet C) Sedem D) Dve
A) Mihail Gorbačov B) Josip Stalin C) Nikita Hruščov D) Leonid Brežnev
A) Manj kot 1.000 B) Natančno 5.000 C) Več kot 6.000 D) Približno 10.000
A) Manj kot 3.000 B) Več kot 10.000 C) Natančno 7.000 D) Približno 6.000
A) 80% B) 50% C) 30% D) 67%
A) Fidel Castro B) Mao Ce Tung C) Stalinska administracija D) Ho Či Minh
A) Stalinizem B) Juche C) Marksizem-leninizem D) Maizem |