![]()
A) 1920 B) 1850 C) 1900 D) 1870
A) Ivan Romanov B) Vladimir Iljič Uljanov C) Sergej Petrov D) Aleksander Ivanov
A) 1917 B) 1945 C) 1935 D) 1924
A) Zürich B) London C) Moskva D) Sankt Peterburg
A) Komunistični manifest B) Imperializem, najvišja stopnja kapitalizma C) Das Kapital D) Država in revolucija
A) Francija B) Združene države Amerike C) Japonska D) Nemčija
A) Marksizem-leninizem B) Anarhizem C) Fašizem D) Kapitalizem
A) Nadežda Krupskaja B) Maria Ivanova C) Elena Romanova D) Olga Petrov
A) Peter Veliki B) Aleksander III C) Nikolaj II. D) Ivan Grozni
A) Novosibirsk B) Kazan C) Rdeči trg, Moskva D) Sankt Peterburg
A) Demokratična socialistična stranka B) Komunistična partija Rusije C) Menševistična stranka D) Ruska socialdemokratska delavska stranka (boljševiki)
A) Italija B) Združeno kraljestvo C) Švica D) Francija
A) Mihail Gorbačov B) Josip Stalin C) Nikita Hruščov D) Leon Trocki
A) V posestvo svoje družine B) V stanovanju v središču mesta C) V bližnji stanovanjski enoti D) V študentski dom
A) Marksistična študijska skupina B) Skupina militantnega agrarno-socialističnega aktivista Lazarja Bogoraza C) Skupina Nikolaja Černyševskega D) Narodnikovo gibanje
A) Bogastvo narodov B) Kaj naj se dela? C) Das Kapital (Kapital) D) Manifest komunistične partije
A) Alexei Sklyarenko B) Leninova mati C) Lazar Bogoraz D) Nikolai Fedoseev
A) Društvo 'zemlyachestvo' B) Celica Lazarja Bogoraza C) Marksistična revolucionarna skupina Nikolaja Fedoseeva D) Socialistični diskusijski krog Alexeja Sklyarenka
A) Kazan B) St. Petersburg C) Moskva D) Samara
A) Leninova mati B) Marija Uljanova C) Aleksej Skljarenko D) Nikolaj Fedosejev
A) Pomočnik pravnika pri regionalnem sodišču B) Novinar C) Univerzitetni profesor D) Odvetnik
A) Kaj je treba storiti? B) Bogastvo narodov C) Manifest Komunistične partije D) Das Kapital
A) Karl Marx B) Friedrich Engels C) Nikolaj Černyševski D) Georgi Plehanov
A) Zgodovina organizacije Narodnaya Volya B) Boji urbanega delavstva C) Marksistična teorija D) Kmetijstvo
A) Moskva B) Berlin C) Sankt Peterburg D) Pariz
A) Višja funkcija B) Opazovalec C) Nižji član D) Soustanovitelj
A) Wilhelm Liebknecht B) Paul Lafargue C) Karl Kautsky D) Friedrich Engels
A) Sankt Peterburg, v Ruski nacionalni knjižnici B) Ženeva, na Univerzi v Ženevi C) Pariz, v Nacionalni knjižnici Francije (Bibliothèque nationale de France) D) Berlin, v Državni knjižnici (Staatsbibliothek)
A) Pravda B) Iskra C) Vperyod D) Rabochee delo (Delavski boj)
A) Dve leti B) Tri leta C) Pet let D) En leto
A) Šušenskoje, okrožje Minusinsk B) Sankt Peterburg C) Vladivostok D) Moskva
A) London B) Pskov C) Ženeva D) München
A) Proletari B) Novaya Zhizn C) Iskra D) Vperyod
A) Lenin B) N. Lenin C) Jacob Richter D) Nikolai
A) München B) London C) Ženeva D) St. Petersburg
A) Korak naprej, dva koraka nazaj B) Materializem in empiriokritika C) K vaščanskim revnim D) Dve taktiki socialne demokracije v demokratični revoluciji
A) Oktobrski manifest B) Kronstadtski upor C) Oplenitev banke v Tbilisiju D) Pokol na krvavi nedelji
A) Materializem in empiriokritika B) Kaj naj se dela? C) Dve taktiki socialne demokracije v demokratični revoluciji D) K vaščanom
A) London B) Pariz C) München D) Ženeva
A) Inessa Armand B) Julia Martov C) Nadya D) Maria Andreyeva
A) Mislil je, da bi jo morala voditi kmetijska populacija. B) Podpiral je koalicijo z Mensheviki. C) Verjel je, da je to potrebno. D) Bil je proti temu in je podpiral neodvisno izražanje.
A) Prijave za državne subvencije. B) Oplenitev poštnih uradov, železniških postaj, vlakov in bank. C) Pridobivanje donacij od evropskih marksistov. D) Zanašanje izključno na članske prispevke.
A) Med časom, ko je živel v Londonu B) Med objavljanjem časopisa 'Iskra' v Münchnu C) Na drugem kongresu RSDLP leta 1903 D) Decembra 1901
A) Novaya Zhizn (Novo življenje) B) Iskra C) Vperyod D) Proletari
A) Stuttgart B) Zürich C) Galicija D) Moskva
A) Zimmerwaldska resolucija B) Kienthalska resolucija C) Stuttgartska resolucija D) Brest-Litovska resolucija
A) Pretvoriti imperialistično vojno v državljansko vojno na celotni celini. B) Podpirati svoje nacionalne vlade. C) Pogajati mirovne pogodbe. D) Osredotočiti se na gospodarske reforme.
A) Bila je potrebna samo demokratična revolucija. B) Bila je potrebna buržoazno-demokratična revolucija, preden je bila možna socialistična revolucija. C) Proletariat bi lahko strmo režim carjev brez posredne buržoazno-demokratične revolucije. D) Nobena revolucija ni bila potrebna.
A) Petrograd B) Leningrad C) Moskva D) Novgorod
A) Rdeči trg B) Palača Tauride C) Postaja Finland D) Kremljevska palača
A) Dekret o zemlji B) Aprilski tezi C) Oktobrska manifestacija D) Manifest komunistične partije
A) Združitev sil z menševiki. B) Obrani upor, ki ga je vodila boljševiška stranka. C) Ustanovitev nove začasne vlade. D) Pogajanja o miru z Nemčijo.
A) Helsinki B) Moskva C) Riga D) Sankt Peterburg
A) Leon Trocki B) Vladimir Lenin C) Aleksander Kerenski D) Lavr Kornilov
A) 24. oktober 1917 B) 10. oktober 1917 C) 26. oktober 1917 D) 27. oktober 1917
A) Kruzer Aurora je izstrelil prazno strelivo. B) Govor Lenina. C) Objava Trockega. D) Eksplozija bombe v Petrogradu.
A) Polovica. B) Večina. C) Približno četrtina. D) Manj kot deset odstotkov.
A) Socialistični revolucionarji, ki so se osredotočali na kmetijstvo B) Levo usmerjeni socialistični revolucionarji C) Nemška socialdemokratična stranka D) Mensheviki
A) Januar 1919 B) December 1917 C) Marec 1918 D) November 1918
A) Leon Trocki B) Fritz Platten C) Vladimir Antonov-Ovseenko D) Jakov Sverdlov
A) Stanovanje v Moskvi B) Kremlj C) Zasebna hiša v Petrogradu D) Inštitut Smolny
A) November 1917 B) Marec 1918 C) Avgust 1918 D) Januar 1918
A) Leon Trocki B) Fritz Platten C) Josip Stalin D) Jakov Sverdlov
A) 37% B) 25% C) 45% D) 50%
A) Grigorij Zinovjev B) Josip Stalin C) Leon Trocki D) Felix Dzeržinski
A) Antisemitsizem B) Nadzor nad Moskvo in Petrogradom C) Podpora zahodnih vlad D) Uporaba nekdanjih carskih oficirjev
A) Zmanjšala se je, saj so etnične skupine, ki niso bile ruske, zahtevale nacionalno neodvisnost. B) Znatno se je razširila v Evropo. C) Ohranila je iste meje kot pred državljansko vojno. D) Izgubila je vso ozemlje v korist Poljske.
A) Versajska pogodba B) Ruska državljanska vojna C) Boljševiška revolucija D) Premirje na zahodni fronti
A) Madžarska B) Nemčija C) Estonija D) Latvija
A) Bukharin B) Lenin C) Zinoviev D) Trotsky
A) Tambovsko uporniško gibanje. B) Štrajk v Petrogradu. C) Kronstadtsko uporniško gibanje. D) Moskovski upor.
A) Morfin B) Cianid kalijev C) Aspirin D) Zeliščna zdravila
A) Dvainsodvajset B) Petdeset C) Trideset D) Deset
A) Njihovo usmrtitev B) Javni proces C) Njihovo izpustitev D) Izgona
A) Menshevizem B) Socialna demokracija C) Liberalizem D) Anarhizem
A) Minister za zunanje zadeve B) Podpredsednik C) Član svetovalnega odbora D) Izvoljen predsednik
A) Njegova birokratska narava. B) Njegova učinkovitost. C) Njegova velikost. D) Njegovo vodstvo.
A) Rdeči trg B) Hiša sindikatov C) Njegova hiša v Gorkijih D) Kremlj
A) Nekaj sto tisoč B) Desetine tisoč C) Približno milijon D) Več kot dva milijona
A) Huda skleroza B) Parkinsonova bolezen C) Tumor možganov D) Alzheimerjeva bolezen
A) October 1923 B) Julij 1929 C) Januar 1924 D) Maj 1925
A) 1970 B) 1933 C) 1940 D) 1967
A) Stalingrad B) Tyumen C) Moskva D) Kazan
A) Trotsky B) Stalin C) Karl Marx D) Martov
A) Kapitalistična demokracija. B) Društvo brez države, brez družbenih razredov in z enakimi možnostmi za vse. C) Monarhija. D) Oligarhija.
A) Spodbujale so resnično enakost med državljani. B) Bile so lažne, ker niso osvobodile delavcev od kapitalistične izkoriščanja. C) Zagotavljale so svobodo za vse družbene sloje. D) Bile so dovolj za dosego socializma.
A) John Rees B) Volkogonov C) Richard Pipes D) Albert Resis
A) Demokratične vlade B) Monarhije C) Države, ki so jih vodile komunistične stranke D) Kapitalistična gospodarstva
A) Richard Pipes B) White C) Volkogonov D) Albert Resis
A) Robert Gellately B) Lars Lih C) Richard Pipes D) Christopher Hill
A) Lars Lih B) Richard Pipes C) Robert Gellately D) Moshe Lewin
A) Glavno usmerjen v ekonomijo B) Svetovni C) Usklajen z vojaškimi zadevami D) Približno verski
A) Dve B) Sedem C) Tri D) Pet
A) Leonid Brežnev B) Mihail Gorbačov C) Nikita Hruščov D) Josip Stalin
A) Natančno 5.000 B) Približno 10.000 C) Manj kot 1.000 D) Več kot 6.000
A) Natančno 7.000 B) Približno 6.000 C) Več kot 10.000 D) Manj kot 3.000
A) 67% B) 30% C) 80% D) 50%
A) Stalinska administracija B) Mao Ce Tung C) Fidel Castro D) Ho Či Minh
A) Marksizem-leninizem B) Stalinizem C) Juche D) Maizem |