Lenin - Test
A) 1850 B) 1920 C) 1870 D) 1900
A) Vladimir Iljič Uljanov B) Aleksander Ivanov C) Ivan Romanov D) Sergej Petrov
A) 1935 B) 1924 C) 1945 D) 1917
A) London B) Zürich C) Sankt Peterburg D) Moskva
A) Imperializem, najvišja stopnja kapitalizma B) Das Kapital C) Država in revolucija D) Komunistični manifest
A) Nemčija B) Združene države Amerike C) Francija D) Japonska
A) Fašizem B) Anarhizem C) Marksizem-leninizem D) Kapitalizem
A) Elena Romanova B) Maria Ivanova C) Nadežda Krupskaja D) Olga Petrov
A) Peter Veliki B) Aleksander III C) Nikolaj II. D) Ivan Grozni
A) Novosibirsk B) Rdeči trg, Moskva C) Sankt Peterburg D) Kazan
A) Demokratična socialistična stranka B) Ruska socialdemokratska delavska stranka (boljševiki) C) Menševistična stranka D) Komunistična partija Rusije
A) Združeno kraljestvo B) Italija C) Švica D) Francija
A) Josip Stalin B) Leon Trocki C) Mihail Gorbačov D) Nikita Hruščov
A) V študentski dom B) V stanovanju v središču mesta C) V posestvo svoje družine D) V bližnji stanovanjski enoti
A) Narodnikovo gibanje B) Skupina Nikolaja Černyševskega C) Marksistična študijska skupina D) Skupina militantnega agrarno-socialističnega aktivista Lazarja Bogoraza
A) Das Kapital (Kapital) B) Manifest komunistične partije C) Kaj naj se dela? D) Bogastvo narodov
A) Nikolai Fedoseev B) Alexei Sklyarenko C) Leninova mati D) Lazar Bogoraz
A) Socialistični diskusijski krog Alexeja Sklyarenka B) Društvo 'zemlyachestvo' C) Marksistična revolucionarna skupina Nikolaja Fedoseeva D) Celica Lazarja Bogoraza
A) Moskva B) St. Petersburg C) Samara D) Kazan
A) Aleksej Skljarenko B) Nikolaj Fedosejev C) Leninova mati D) Marija Uljanova
A) Pomočnik pravnika pri regionalnem sodišču B) Univerzitetni profesor C) Novinar D) Odvetnik
A) Manifest Komunistične partije B) Bogastvo narodov C) Das Kapital D) Kaj je treba storiti?
A) Karl Marx B) Friedrich Engels C) Nikolaj Černyševski D) Georgi Plehanov
A) Kmetijstvo B) Boji urbanega delavstva C) Marksistična teorija D) Zgodovina organizacije Narodnaya Volya
A) Berlin B) Moskva C) Sankt Peterburg D) Pariz
A) Višja funkcija B) Opazovalec C) Nižji član D) Soustanovitelj
A) Friedrich Engels B) Paul Lafargue C) Wilhelm Liebknecht D) Karl Kautsky
A) Ženeva, na Univerzi v Ženevi B) Pariz, v Nacionalni knjižnici Francije (Bibliothèque nationale de France) C) Berlin, v Državni knjižnici (Staatsbibliothek) D) Sankt Peterburg, v Ruski nacionalni knjižnici
A) Pravda B) Rabochee delo (Delavski boj) C) Iskra D) Vperyod
A) Pet let B) En leto C) Dve leti D) Tri leta
A) Sankt Peterburg B) Moskva C) Vladivostok D) Šušenskoje, okrožje Minusinsk
A) München B) Pskov C) London D) Ženeva
A) Proletari B) Vperyod C) Novaya Zhizn D) Iskra
A) N. Lenin B) Nikolai C) Jacob Richter D) Lenin
A) St. Petersburg B) München C) Ženeva D) London
A) Dve taktiki socialne demokracije v demokratični revoluciji B) Korak naprej, dva koraka nazaj C) Materializem in empiriokritika D) K vaščanskim revnim
A) Pokol na krvavi nedelji B) Oplenitev banke v Tbilisiju C) Kronstadtski upor D) Oktobrski manifest
A) Dve taktiki socialne demokracije v demokratični revoluciji B) K vaščanom C) Materializem in empiriokritika D) Kaj naj se dela?
A) London B) München C) Pariz D) Ženeva
A) Maria Andreyeva B) Nadya C) Inessa Armand D) Julia Martov
A) Mislil je, da bi jo morala voditi kmetijska populacija. B) Verjel je, da je to potrebno. C) Podpiral je koalicijo z Mensheviki. D) Bil je proti temu in je podpiral neodvisno izražanje.
A) Prijave za državne subvencije. B) Oplenitev poštnih uradov, železniških postaj, vlakov in bank. C) Zanašanje izključno na članske prispevke. D) Pridobivanje donacij od evropskih marksistov.
A) Med časom, ko je živel v Londonu B) Med objavljanjem časopisa 'Iskra' v Münchnu C) Na drugem kongresu RSDLP leta 1903 D) Decembra 1901
A) Iskra B) Vperyod C) Novaya Zhizn (Novo življenje) D) Proletari
A) Galicija B) Stuttgart C) Moskva D) Zürich
A) Brest-Litovska resolucija B) Kienthalska resolucija C) Zimmerwaldska resolucija D) Stuttgartska resolucija
A) Pretvoriti imperialistično vojno v državljansko vojno na celotni celini. B) Pogajati mirovne pogodbe. C) Osredotočiti se na gospodarske reforme. D) Podpirati svoje nacionalne vlade.
A) Proletariat bi lahko strmo režim carjev brez posredne buržoazno-demokratične revolucije. B) Nobena revolucija ni bila potrebna. C) Bila je potrebna buržoazno-demokratična revolucija, preden je bila možna socialistična revolucija. D) Bila je potrebna samo demokratična revolucija.
A) Leningrad B) Moskva C) Novgorod D) Petrograd
A) Postaja Finland B) Kremljevska palača C) Rdeči trg D) Palača Tauride
A) Manifest komunistične partije B) Dekret o zemlji C) Oktobrska manifestacija D) Aprilski tezi
A) Pogajanja o miru z Nemčijo. B) Obrani upor, ki ga je vodila boljševiška stranka. C) Združitev sil z menševiki. D) Ustanovitev nove začasne vlade.
A) Sankt Peterburg B) Riga C) Moskva D) Helsinki
A) Leon Trocki B) Vladimir Lenin C) Lavr Kornilov D) Aleksander Kerenski
A) 27. oktober 1917 B) 10. oktober 1917 C) 26. oktober 1917 D) 24. oktober 1917
A) Eksplozija bombe v Petrogradu. B) Govor Lenina. C) Objava Trockega. D) Kruzer Aurora je izstrelil prazno strelivo.
A) Polovica. B) Večina. C) Približno četrtina. D) Manj kot deset odstotkov.
A) Socialistični revolucionarji, ki so se osredotočali na kmetijstvo B) Levo usmerjeni socialistični revolucionarji C) Mensheviki D) Nemška socialdemokratična stranka
A) Januar 1919 B) Marec 1918 C) December 1917 D) November 1918
A) Jakov Sverdlov B) Fritz Platten C) Vladimir Antonov-Ovseenko D) Leon Trocki
A) Inštitut Smolny B) Zasebna hiša v Petrogradu C) Stanovanje v Moskvi D) Kremlj
A) November 1917 B) Marec 1918 C) Avgust 1918 D) Januar 1918
A) Josip Stalin B) Leon Trocki C) Jakov Sverdlov D) Fritz Platten
A) 45% B) 37% C) 25% D) 50%
A) Felix Dzeržinski B) Josip Stalin C) Grigorij Zinovjev D) Leon Trocki
A) Uporaba nekdanjih carskih oficirjev B) Podpora zahodnih vlad C) Antisemitsizem D) Nadzor nad Moskvo in Petrogradom
A) Izgubila je vso ozemlje v korist Poljske. B) Znatno se je razširila v Evropo. C) Ohranila je iste meje kot pred državljansko vojno. D) Zmanjšala se je, saj so etnične skupine, ki niso bile ruske, zahtevale nacionalno neodvisnost.
A) Boljševiška revolucija B) Premirje na zahodni fronti C) Ruska državljanska vojna D) Versajska pogodba
A) Madžarska B) Latvija C) Estonija D) Nemčija
A) Trotsky B) Zinoviev C) Lenin D) Bukharin
A) Štrajk v Petrogradu. B) Tambovsko uporniško gibanje. C) Moskovski upor. D) Kronstadtsko uporniško gibanje.
A) Morfin B) Aspirin C) Cianid kalijev D) Zeliščna zdravila
A) Deset B) Petdeset C) Dvainsodvajset D) Trideset
A) Izgona B) Njihovo usmrtitev C) Javni proces D) Njihovo izpustitev
A) Menshevizem B) Socialna demokracija C) Anarhizem D) Liberalizem
A) Podpredsednik B) Izvoljen predsednik C) Minister za zunanje zadeve D) Član svetovalnega odbora
A) Njegova velikost. B) Njegova učinkovitost. C) Njegova birokratska narava. D) Njegovo vodstvo.
A) Njegova hiša v Gorkijih B) Kremlj C) Rdeči trg D) Hiša sindikatov
A) Več kot dva milijona B) Desetine tisoč C) Približno milijon D) Nekaj sto tisoč
A) Parkinsonova bolezen B) Tumor možganov C) Huda skleroza D) Alzheimerjeva bolezen
A) Januar 1924 B) Maj 1925 C) October 1923 D) Julij 1929
A) 1940 B) 1967 C) 1970 D) 1933
A) Kazan B) Stalingrad C) Tyumen D) Moskva
A) Karl Marx B) Martov C) Trotsky D) Stalin
A) Monarhija. B) Društvo brez države, brez družbenih razredov in z enakimi možnostmi za vse. C) Kapitalistična demokracija. D) Oligarhija.
A) Bile so dovolj za dosego socializma. B) Spodbujale so resnično enakost med državljani. C) Bile so lažne, ker niso osvobodile delavcev od kapitalistične izkoriščanja. D) Zagotavljale so svobodo za vse družbene sloje.
A) John Rees B) Volkogonov C) Albert Resis D) Richard Pipes
A) Demokratične vlade B) Kapitalistična gospodarstva C) Monarhije D) Države, ki so jih vodile komunistične stranke
A) White B) Albert Resis C) Volkogonov D) Richard Pipes
A) Christopher Hill B) Robert Gellately C) Richard Pipes D) Lars Lih
A) Robert Gellately B) Moshe Lewin C) Richard Pipes D) Lars Lih
A) Približno verski B) Glavno usmerjen v ekonomijo C) Usklajen z vojaškimi zadevami D) Svetovni
A) Dve B) Sedem C) Tri D) Pet
A) Mihail Gorbačov B) Nikita Hruščov C) Leonid Brežnev D) Josip Stalin
A) Manj kot 1.000 B) Natančno 5.000 C) Več kot 6.000 D) Približno 10.000
A) Več kot 10.000 B) Natančno 7.000 C) Manj kot 3.000 D) Približno 6.000
A) 80% B) 67% C) 30% D) 50%
A) Fidel Castro B) Ho Či Minh C) Stalinska administracija D) Mao Ce Tung
A) Maizem B) Marksizem-leninizem C) Stalinizem D) Juche |
Ustvarjeno z That Quiz —
kjer je utrjevanje matematike s testi vedno le en klik stran.