Lenin - Test
A) 1870 B) 1920 C) 1900 D) 1850
A) Vladimir Iljič Uljanov B) Aleksander Ivanov C) Sergej Petrov D) Ivan Romanov
A) 1917 B) 1945 C) 1924 D) 1935
A) Sankt Peterburg B) London C) Zürich D) Moskva
A) Das Kapital B) Komunistični manifest C) Imperializem, najvišja stopnja kapitalizma D) Država in revolucija
A) Japonska B) Francija C) Združene države Amerike D) Nemčija
A) Fašizem B) Anarhizem C) Marksizem-leninizem D) Kapitalizem
A) Elena Romanova B) Olga Petrov C) Maria Ivanova D) Nadežda Krupskaja
A) Nikolaj II. B) Aleksander III C) Peter Veliki D) Ivan Grozni
A) Novosibirsk B) Rdeči trg, Moskva C) Kazan D) Sankt Peterburg
A) Komunistična partija Rusije B) Ruska socialdemokratska delavska stranka (boljševiki) C) Menševistična stranka D) Demokratična socialistična stranka
A) Italija B) Francija C) Združeno kraljestvo D) Švica
A) Nikita Hruščov B) Josip Stalin C) Mihail Gorbačov D) Leon Trocki
A) V posestvo svoje družine B) V študentski dom C) V bližnji stanovanjski enoti D) V stanovanju v središču mesta
A) Marksistična študijska skupina B) Skupina Nikolaja Černyševskega C) Narodnikovo gibanje D) Skupina militantnega agrarno-socialističnega aktivista Lazarja Bogoraza
A) Das Kapital (Kapital) B) Bogastvo narodov C) Manifest komunistične partije D) Kaj naj se dela?
A) Leninova mati B) Nikolai Fedoseev C) Lazar Bogoraz D) Alexei Sklyarenko
A) Marksistična revolucionarna skupina Nikolaja Fedoseeva B) Socialistični diskusijski krog Alexeja Sklyarenka C) Društvo 'zemlyachestvo' D) Celica Lazarja Bogoraza
A) Moskva B) Samara C) St. Petersburg D) Kazan
A) Aleksej Skljarenko B) Marija Uljanova C) Leninova mati D) Nikolaj Fedosejev
A) Novinar B) Univerzitetni profesor C) Pomočnik pravnika pri regionalnem sodišču D) Odvetnik
A) Bogastvo narodov B) Das Kapital C) Manifest Komunistične partije D) Kaj je treba storiti?
A) Georgi Plehanov B) Karl Marx C) Nikolaj Černyševski D) Friedrich Engels
A) Boji urbanega delavstva B) Marksistična teorija C) Kmetijstvo D) Zgodovina organizacije Narodnaya Volya
A) Pariz B) Moskva C) Sankt Peterburg D) Berlin
A) Nižji član B) Višja funkcija C) Opazovalec D) Soustanovitelj
A) Paul Lafargue B) Karl Kautsky C) Wilhelm Liebknecht D) Friedrich Engels
A) Sankt Peterburg, v Ruski nacionalni knjižnici B) Ženeva, na Univerzi v Ženevi C) Berlin, v Državni knjižnici (Staatsbibliothek) D) Pariz, v Nacionalni knjižnici Francije (Bibliothèque nationale de France)
A) Pravda B) Vperyod C) Iskra D) Rabochee delo (Delavski boj)
A) En leto B) Pet let C) Dve leti D) Tri leta
A) Vladivostok B) Sankt Peterburg C) Moskva D) Šušenskoje, okrožje Minusinsk
A) London B) Ženeva C) Pskov D) München
A) Proletari B) Novaya Zhizn C) Iskra D) Vperyod
A) Jacob Richter B) Nikolai C) Lenin D) N. Lenin
A) London B) St. Petersburg C) Ženeva D) München
A) Korak naprej, dva koraka nazaj B) Dve taktiki socialne demokracije v demokratični revoluciji C) K vaščanskim revnim D) Materializem in empiriokritika
A) Oplenitev banke v Tbilisiju B) Oktobrski manifest C) Kronstadtski upor D) Pokol na krvavi nedelji
A) Dve taktiki socialne demokracije v demokratični revoluciji B) Materializem in empiriokritika C) Kaj naj se dela? D) K vaščanom
A) Pariz B) Ženeva C) München D) London
A) Nadya B) Julia Martov C) Inessa Armand D) Maria Andreyeva
A) Podpiral je koalicijo z Mensheviki. B) Mislil je, da bi jo morala voditi kmetijska populacija. C) Verjel je, da je to potrebno. D) Bil je proti temu in je podpiral neodvisno izražanje.
A) Oplenitev poštnih uradov, železniških postaj, vlakov in bank. B) Pridobivanje donacij od evropskih marksistov. C) Prijave za državne subvencije. D) Zanašanje izključno na članske prispevke.
A) Na drugem kongresu RSDLP leta 1903 B) Med objavljanjem časopisa 'Iskra' v Münchnu C) Decembra 1901 D) Med časom, ko je živel v Londonu
A) Novaya Zhizn (Novo življenje) B) Vperyod C) Iskra D) Proletari
A) Galicija B) Stuttgart C) Zürich D) Moskva
A) Zimmerwaldska resolucija B) Stuttgartska resolucija C) Kienthalska resolucija D) Brest-Litovska resolucija
A) Pogajati mirovne pogodbe. B) Pretvoriti imperialistično vojno v državljansko vojno na celotni celini. C) Osredotočiti se na gospodarske reforme. D) Podpirati svoje nacionalne vlade.
A) Bila je potrebna buržoazno-demokratična revolucija, preden je bila možna socialistična revolucija. B) Nobena revolucija ni bila potrebna. C) Bila je potrebna samo demokratična revolucija. D) Proletariat bi lahko strmo režim carjev brez posredne buržoazno-demokratične revolucije.
A) Moskva B) Petrograd C) Novgorod D) Leningrad
A) Postaja Finland B) Rdeči trg C) Palača Tauride D) Kremljevska palača
A) Aprilski tezi B) Oktobrska manifestacija C) Manifest komunistične partije D) Dekret o zemlji
A) Združitev sil z menševiki. B) Ustanovitev nove začasne vlade. C) Pogajanja o miru z Nemčijo. D) Obrani upor, ki ga je vodila boljševiška stranka.
A) Helsinki B) Moskva C) Sankt Peterburg D) Riga
A) Lavr Kornilov B) Aleksander Kerenski C) Vladimir Lenin D) Leon Trocki
A) 24. oktober 1917 B) 26. oktober 1917 C) 10. oktober 1917 D) 27. oktober 1917
A) Govor Lenina. B) Eksplozija bombe v Petrogradu. C) Kruzer Aurora je izstrelil prazno strelivo. D) Objava Trockega.
A) Manj kot deset odstotkov. B) Večina. C) Približno četrtina. D) Polovica.
A) Mensheviki B) Levo usmerjeni socialistični revolucionarji C) Socialistični revolucionarji, ki so se osredotočali na kmetijstvo D) Nemška socialdemokratična stranka
A) Marec 1918 B) November 1918 C) December 1917 D) Januar 1919
A) Jakov Sverdlov B) Fritz Platten C) Leon Trocki D) Vladimir Antonov-Ovseenko
A) Kremlj B) Stanovanje v Moskvi C) Inštitut Smolny D) Zasebna hiša v Petrogradu
A) November 1917 B) Marec 1918 C) Januar 1918 D) Avgust 1918
A) Jakov Sverdlov B) Leon Trocki C) Josip Stalin D) Fritz Platten
A) 45% B) 50% C) 25% D) 37%
A) Josip Stalin B) Grigorij Zinovjev C) Leon Trocki D) Felix Dzeržinski
A) Uporaba nekdanjih carskih oficirjev B) Antisemitsizem C) Nadzor nad Moskvo in Petrogradom D) Podpora zahodnih vlad
A) Ohranila je iste meje kot pred državljansko vojno. B) Izgubila je vso ozemlje v korist Poljske. C) Znatno se je razširila v Evropo. D) Zmanjšala se je, saj so etnične skupine, ki niso bile ruske, zahtevale nacionalno neodvisnost.
A) Premirje na zahodni fronti B) Boljševiška revolucija C) Ruska državljanska vojna D) Versajska pogodba
A) Nemčija B) Estonija C) Madžarska D) Latvija
A) Zinoviev B) Trotsky C) Lenin D) Bukharin
A) Kronstadtsko uporniško gibanje. B) Tambovsko uporniško gibanje. C) Štrajk v Petrogradu. D) Moskovski upor.
A) Aspirin B) Cianid kalijev C) Zeliščna zdravila D) Morfin
A) Trideset B) Deset C) Dvainsodvajset D) Petdeset
A) Izgona B) Javni proces C) Njihovo izpustitev D) Njihovo usmrtitev
A) Socialna demokracija B) Liberalizem C) Menshevizem D) Anarhizem
A) Minister za zunanje zadeve B) Izvoljen predsednik C) Podpredsednik D) Član svetovalnega odbora
A) Njegova birokratska narava. B) Njegovo vodstvo. C) Njegova velikost. D) Njegova učinkovitost.
A) Rdeči trg B) Hiša sindikatov C) Kremlj D) Njegova hiša v Gorkijih
A) Približno milijon B) Desetine tisoč C) Nekaj sto tisoč D) Več kot dva milijona
A) Tumor možganov B) Alzheimerjeva bolezen C) Parkinsonova bolezen D) Huda skleroza
A) Maj 1925 B) October 1923 C) Julij 1929 D) Januar 1924
A) 1933 B) 1940 C) 1967 D) 1970
A) Stalingrad B) Moskva C) Kazan D) Tyumen
A) Trotsky B) Martov C) Stalin D) Karl Marx
A) Društvo brez države, brez družbenih razredov in z enakimi možnostmi za vse. B) Monarhija. C) Kapitalistična demokracija. D) Oligarhija.
A) Zagotavljale so svobodo za vse družbene sloje. B) Bile so lažne, ker niso osvobodile delavcev od kapitalistične izkoriščanja. C) Spodbujale so resnično enakost med državljani. D) Bile so dovolj za dosego socializma.
A) Albert Resis B) Richard Pipes C) Volkogonov D) John Rees
A) Kapitalistična gospodarstva B) Demokratične vlade C) Monarhije D) Države, ki so jih vodile komunistične stranke
A) Volkogonov B) White C) Albert Resis D) Richard Pipes
A) Richard Pipes B) Robert Gellately C) Christopher Hill D) Lars Lih
A) Lars Lih B) Richard Pipes C) Moshe Lewin D) Robert Gellately
A) Usklajen z vojaškimi zadevami B) Glavno usmerjen v ekonomijo C) Svetovni D) Približno verski
A) Dve B) Tri C) Sedem D) Pet
A) Josip Stalin B) Leonid Brežnev C) Nikita Hruščov D) Mihail Gorbačov
A) Več kot 6.000 B) Približno 10.000 C) Manj kot 1.000 D) Natančno 5.000
A) Manj kot 3.000 B) Natančno 7.000 C) Približno 6.000 D) Več kot 10.000
A) 67% B) 80% C) 50% D) 30%
A) Mao Ce Tung B) Stalinska administracija C) Fidel Castro D) Ho Či Minh
A) Juche B) Marksizem-leninizem C) Stalinizem D) Maizem |
Ustvarjeno z That Quiz —
kjer je utrjevanje matematike s testi vedno le en klik stran.