![]()
A) 1850 B) 1900 C) 1870 D) 1920
A) Sergej Petrov B) Aleksander Ivanov C) Ivan Romanov D) Vladimir Iljič Uljanov
A) 1935 B) 1924 C) 1945 D) 1917
A) London B) Moskva C) Sankt Peterburg D) Zürich
A) Komunistični manifest B) Imperializem, najvišja stopnja kapitalizma C) Das Kapital D) Država in revolucija
A) Združene države Amerike B) Japonska C) Nemčija D) Francija
A) Marksizem-leninizem B) Fašizem C) Anarhizem D) Kapitalizem
A) Nadežda Krupskaja B) Maria Ivanova C) Olga Petrov D) Elena Romanova
A) Ivan Grozni B) Aleksander III C) Peter Veliki D) Nikolaj II.
A) Novosibirsk B) Sankt Peterburg C) Rdeči trg, Moskva D) Kazan
A) Demokratična socialistična stranka B) Ruska socialdemokratska delavska stranka (boljševiki) C) Menševistična stranka D) Komunistična partija Rusije
A) Italija B) Francija C) Združeno kraljestvo D) Švica
A) Nikita Hruščov B) Josip Stalin C) Mihail Gorbačov D) Leon Trocki
A) V stanovanju v središču mesta B) V študentski dom C) V bližnji stanovanjski enoti D) V posestvo svoje družine
A) Skupina Nikolaja Černyševskega B) Marksistična študijska skupina C) Skupina militantnega agrarno-socialističnega aktivista Lazarja Bogoraza D) Narodnikovo gibanje
A) Das Kapital (Kapital) B) Manifest komunistične partije C) Kaj naj se dela? D) Bogastvo narodov
A) Lazar Bogoraz B) Leninova mati C) Nikolai Fedoseev D) Alexei Sklyarenko
A) Marksistična revolucionarna skupina Nikolaja Fedoseeva B) Socialistični diskusijski krog Alexeja Sklyarenka C) Društvo 'zemlyachestvo' D) Celica Lazarja Bogoraza
A) Moskva B) St. Petersburg C) Kazan D) Samara
A) Leninova mati B) Marija Uljanova C) Aleksej Skljarenko D) Nikolaj Fedosejev
A) Pomočnik pravnika pri regionalnem sodišču B) Novinar C) Univerzitetni profesor D) Odvetnik
A) Das Kapital B) Manifest Komunistične partije C) Kaj je treba storiti? D) Bogastvo narodov
A) Friedrich Engels B) Karl Marx C) Nikolaj Černyševski D) Georgi Plehanov
A) Zgodovina organizacije Narodnaya Volya B) Boji urbanega delavstva C) Marksistična teorija D) Kmetijstvo
A) Pariz B) Berlin C) Moskva D) Sankt Peterburg
A) Opazovalec B) Soustanovitelj C) Nižji član D) Višja funkcija
A) Paul Lafargue B) Friedrich Engels C) Karl Kautsky D) Wilhelm Liebknecht
A) Ženeva, na Univerzi v Ženevi B) Sankt Peterburg, v Ruski nacionalni knjižnici C) Pariz, v Nacionalni knjižnici Francije (Bibliothèque nationale de France) D) Berlin, v Državni knjižnici (Staatsbibliothek)
A) Rabochee delo (Delavski boj) B) Pravda C) Vperyod D) Iskra
A) En leto B) Tri leta C) Pet let D) Dve leti
A) Vladivostok B) Šušenskoje, okrožje Minusinsk C) Moskva D) Sankt Peterburg
A) London B) Ženeva C) München D) Pskov
A) Novaya Zhizn B) Iskra C) Proletari D) Vperyod
A) N. Lenin B) Jacob Richter C) Nikolai D) Lenin
A) Ženeva B) St. Petersburg C) London D) München
A) Materializem in empiriokritika B) Dve taktiki socialne demokracije v demokratični revoluciji C) K vaščanskim revnim D) Korak naprej, dva koraka nazaj
A) Oplenitev banke v Tbilisiju B) Oktobrski manifest C) Pokol na krvavi nedelji D) Kronstadtski upor
A) Materializem in empiriokritika B) Kaj naj se dela? C) K vaščanom D) Dve taktiki socialne demokracije v demokratični revoluciji
A) München B) London C) Ženeva D) Pariz
A) Nadya B) Inessa Armand C) Julia Martov D) Maria Andreyeva
A) Podpiral je koalicijo z Mensheviki. B) Verjel je, da je to potrebno. C) Mislil je, da bi jo morala voditi kmetijska populacija. D) Bil je proti temu in je podpiral neodvisno izražanje.
A) Prijave za državne subvencije. B) Zanašanje izključno na članske prispevke. C) Oplenitev poštnih uradov, železniških postaj, vlakov in bank. D) Pridobivanje donacij od evropskih marksistov.
A) Decembra 1901 B) Med objavljanjem časopisa 'Iskra' v Münchnu C) Med časom, ko je živel v Londonu D) Na drugem kongresu RSDLP leta 1903
A) Iskra B) Proletari C) Vperyod D) Novaya Zhizn (Novo življenje)
A) Galicija B) Stuttgart C) Moskva D) Zürich
A) Zimmerwaldska resolucija B) Kienthalska resolucija C) Stuttgartska resolucija D) Brest-Litovska resolucija
A) Pogajati mirovne pogodbe. B) Pretvoriti imperialistično vojno v državljansko vojno na celotni celini. C) Osredotočiti se na gospodarske reforme. D) Podpirati svoje nacionalne vlade.
A) Proletariat bi lahko strmo režim carjev brez posredne buržoazno-demokratične revolucije. B) Nobena revolucija ni bila potrebna. C) Bila je potrebna buržoazno-demokratična revolucija, preden je bila možna socialistična revolucija. D) Bila je potrebna samo demokratična revolucija.
A) Leningrad B) Novgorod C) Moskva D) Petrograd
A) Kremljevska palača B) Palača Tauride C) Rdeči trg D) Postaja Finland
A) Oktobrska manifestacija B) Aprilski tezi C) Dekret o zemlji D) Manifest komunistične partije
A) Združitev sil z menševiki. B) Pogajanja o miru z Nemčijo. C) Obrani upor, ki ga je vodila boljševiška stranka. D) Ustanovitev nove začasne vlade.
A) Moskva B) Sankt Peterburg C) Riga D) Helsinki
A) Vladimir Lenin B) Aleksander Kerenski C) Lavr Kornilov D) Leon Trocki
A) 27. oktober 1917 B) 24. oktober 1917 C) 10. oktober 1917 D) 26. oktober 1917
A) Kruzer Aurora je izstrelil prazno strelivo. B) Eksplozija bombe v Petrogradu. C) Govor Lenina. D) Objava Trockega.
A) Približno četrtina. B) Večina. C) Polovica. D) Manj kot deset odstotkov.
A) Nemška socialdemokratična stranka B) Levo usmerjeni socialistični revolucionarji C) Mensheviki D) Socialistični revolucionarji, ki so se osredotočali na kmetijstvo
A) Marec 1918 B) Januar 1919 C) December 1917 D) November 1918
A) Fritz Platten B) Vladimir Antonov-Ovseenko C) Jakov Sverdlov D) Leon Trocki
A) Kremlj B) Stanovanje v Moskvi C) Zasebna hiša v Petrogradu D) Inštitut Smolny
A) Marec 1918 B) Avgust 1918 C) Januar 1918 D) November 1917
A) Jakov Sverdlov B) Leon Trocki C) Josip Stalin D) Fritz Platten
A) 37% B) 50% C) 25% D) 45%
A) Grigorij Zinovjev B) Leon Trocki C) Josip Stalin D) Felix Dzeržinski
A) Uporaba nekdanjih carskih oficirjev B) Nadzor nad Moskvo in Petrogradom C) Antisemitsizem D) Podpora zahodnih vlad
A) Znatno se je razširila v Evropo. B) Zmanjšala se je, saj so etnične skupine, ki niso bile ruske, zahtevale nacionalno neodvisnost. C) Ohranila je iste meje kot pred državljansko vojno. D) Izgubila je vso ozemlje v korist Poljske.
A) Premirje na zahodni fronti B) Versajska pogodba C) Ruska državljanska vojna D) Boljševiška revolucija
A) Latvija B) Nemčija C) Estonija D) Madžarska
A) Trotsky B) Bukharin C) Zinoviev D) Lenin
A) Kronstadtsko uporniško gibanje. B) Moskovski upor. C) Tambovsko uporniško gibanje. D) Štrajk v Petrogradu.
A) Morfin B) Aspirin C) Zeliščna zdravila D) Cianid kalijev
A) Deset B) Dvainsodvajset C) Petdeset D) Trideset
A) Njihovo izpustitev B) Izgona C) Javni proces D) Njihovo usmrtitev
A) Anarhizem B) Menshevizem C) Socialna demokracija D) Liberalizem
A) Član svetovalnega odbora B) Podpredsednik C) Minister za zunanje zadeve D) Izvoljen predsednik
A) Njegova birokratska narava. B) Njegovo vodstvo. C) Njegova velikost. D) Njegova učinkovitost.
A) Kremlj B) Njegova hiša v Gorkijih C) Rdeči trg D) Hiša sindikatov
A) Približno milijon B) Desetine tisoč C) Več kot dva milijona D) Nekaj sto tisoč
A) Tumor možganov B) Huda skleroza C) Alzheimerjeva bolezen D) Parkinsonova bolezen
A) October 1923 B) Julij 1929 C) Januar 1924 D) Maj 1925
A) 1970 B) 1967 C) 1940 D) 1933
A) Tyumen B) Stalingrad C) Kazan D) Moskva
A) Karl Marx B) Stalin C) Martov D) Trotsky
A) Kapitalistična demokracija. B) Oligarhija. C) Društvo brez države, brez družbenih razredov in z enakimi možnostmi za vse. D) Monarhija.
A) Zagotavljale so svobodo za vse družbene sloje. B) Bile so lažne, ker niso osvobodile delavcev od kapitalistične izkoriščanja. C) Spodbujale so resnično enakost med državljani. D) Bile so dovolj za dosego socializma.
A) Richard Pipes B) Volkogonov C) John Rees D) Albert Resis
A) Države, ki so jih vodile komunistične stranke B) Monarhije C) Demokratične vlade D) Kapitalistična gospodarstva
A) White B) Richard Pipes C) Volkogonov D) Albert Resis
A) Robert Gellately B) Christopher Hill C) Lars Lih D) Richard Pipes
A) Moshe Lewin B) Robert Gellately C) Richard Pipes D) Lars Lih
A) Usklajen z vojaškimi zadevami B) Približno verski C) Glavno usmerjen v ekonomijo D) Svetovni
A) Tri B) Dve C) Pet D) Sedem
A) Josip Stalin B) Nikita Hruščov C) Leonid Brežnev D) Mihail Gorbačov
A) Približno 10.000 B) Več kot 6.000 C) Natančno 5.000 D) Manj kot 1.000
A) Več kot 10.000 B) Manj kot 3.000 C) Natančno 7.000 D) Približno 6.000
A) 30% B) 50% C) 67% D) 80%
A) Mao Ce Tung B) Stalinska administracija C) Ho Či Minh D) Fidel Castro
A) Juche B) Maizem C) Stalinizem D) Marksizem-leninizem |