A) Proces razvijanja samopodobe prek socialnih interakcij. B) Kognitivna pristranskost, pri kateri posameznik verjame, da je boljši od drugih. C) Nagnjenost k presojanju drugih na podlagi prvega vtisa. D) Izguba samozavedanja in individualne odgovornosti v skupini.
A) Teorija, ki opisuje vpliv kognitivne disonance na sprejemanje odločitev. B) Teorija, po kateri posamezniki opredeljujejo svojo samopodobo na podlagi članstva v družbenih skupinah. C) Teorija, ki se osredotoča na genetsko podlago osebnostnih lastnosti. D) Teorija, ki pojasnjuje vpliv pozitivne okrepitve na vedenje.
A) Postopek oblikovanja vtisov o drugih na podlagi prvega vtisa. B) Nagnjenost k precenjevanju obsega, v katerem drugi delijo naša prepričanja in vedenje. C) Nagnjenost posameznikov, da se prilagodijo skupinskim normam. D) Nagnjenost k presojanju drugih na podlagi stereotipov.
A) Stanley Milgram. B) Philip Zimbardo. C) Solomon Asch. D) Muzafer Sherif.
A) Učinki pozitivne okrepitve na učenje. B) Medskupinski konflikti in sodelovanje. C) Vpliv kazni na vedenje. D) Moč avtoritete pri vplivanju na vedenje.
A) Teorija, ki pojasnjuje vlogo kognitivne disonance pri sprejemanju odločitev. B) Teorija, ki se osredotoča na genetske predispozicije, ki oblikujejo vedenje. C) Teorija, ki opisuje vpliv polarizacije skupine na sprejemanje odločitev. D) Teorija, da se posamezniki učijo z opazovanjem vedenja drugih in posledic tega vedenja.
A) Teorija, ki se osredotoča na pristranskost pri sprejemanju odločitev v lastne korist. B) Teorija, ki pojasnjuje vpliv kazni na vedenje. C) Teorija, ki opisuje, kako si posamezniki razlagajo povratne informacije. D) Teorija, po kateri se posamezniki odločajo na podlagi maksimiranja koristi in minimiziranja stroškov.
A) Leon Festinger. B) Philip Zimbardo. C) Stanley Milgram. D) Solomon Asch.
A) Nagnjenost k pripisovanju lastnih dejanj zunanjim dejavnikom, medtem ko dejanja drugih pripisujemo notranjim dejavnikom. B) Nagnjenost k uporabi stereotipov pri ocenjevanju drugih. C) nagnjenost k precenjevanju vpliva situacijskih dejavnikov. D) Nagnjenost k pripisovanju lastnih dejanj notranjim dejavnikom, medtem ko dejanja drugih pripisujemo zunanjim dejavnikom.
A) Teorija, da lahko neposreden stik med sovražnimi skupinami zmanjša predsodke. B) Teorija, ki pojasnjuje vlogo poslušnosti pri oblikovanju vedenja. C) Teorija, ki se osredotoča na socialno olajševanje v skupinskem okolju. D) Teorija, ki opisuje vpliv skupinskega razmišljanja na sprejemanje odločitev.
A) Homogenost zunaj skupine B) Predsodki znotraj skupine C) Etnocentrizem D) Stereotipizacija
A) Altruizem. B) Poslušnost. C) Skladnost. D) Družabno brezdelje.
A) Družabno brezdelje. B) Predsodki, ki služijo samemu sebi. C) Učinek mimoidočih. D) Skupinska polarizacija.
A) Moralna dilema B) Poslušnost C) Kognitivna disonanca D) Socialno brezdelje
A) Nagnjenost k prepričanju, da so drugi bolj pozorni na naš videz in vedenje, kot so v resnici. B) Kognitivna pristranskost, pri kateri posameznik verjame, da je boljši od drugih. C) Nagnjenost k precenjevanju natančnosti naših presoj. D) Nagnjenost k prilagajanju skupinskim normam, da ne bi izstopali.
A) Rasizem B) Ksenofobija C) Etnocentrizem D) Stereotipizacija
A) Skladnost B) Predsodki pri potrjevanju C) Kognitivna disonanca D) Groupthink
A) Deindividuacija. B) Socialno olajševanje. C) Skladnost. D) Skupinsko razmišljanje.
A) 25% B) 75% C) 65% D) 50%
A) Družbena identiteta B) Temeljna napaka pripisovanja C) Shema D) Self-Concept
A) Nagnjenost k temu, da se pri ocenjevanju drugih zanašamo na prvi vtis. B) Nagnjenost k dajanju družbeno sprejemljivih odgovorov namesto iskrenih odgovorov. C) Nagnjenost k prilagajanju skupinskim normam. D) Nagnjenost k pripisovanju vedenja drugih zunanjim dejavnikom.
A) Identifikacija B) Internalizacija C) Skladnost D) Poslušnost
A) Diskriminacija B) Stereotip C) Predsodki D) Rasizem
A) Temeljna napaka pri pripisovanju. B) Predsodki, ki služijo samemu sebi. C) Predsodki skupine. D) Potrditvena pristranskost.
A) Nagnjenost k presojanju drugih na podlagi prvega vtisa. B) Nagnjenost k dajanju prednosti lastni skupini pred drugimi. C) Socialno kognitivna pristranskost, pri kateri posameznik verjame, da je manj dovzeten za pristranskosti. D) Nagnjenost k uporabi stereotipov pri ocenjevanju drugih.
A) Teorija, ki se osredotoča na genetske predispozicije, ki oblikujejo vedenje. B) Teorija, ki pojasnjuje vpliv pozitivne okrepitve na vedenje. C) Teorija, ki opisuje vpliv kognitivne disonance na sprejemanje odločitev. D) Teorija, da se posamezniki prilagajajo pričakovanjem družbe. |