A) Nagnjenost k presojanju drugih na podlagi prvega vtisa. B) Proces razvijanja samopodobe prek socialnih interakcij. C) Izguba samozavedanja in individualne odgovornosti v skupini. D) Kognitivna pristranskost, pri kateri posameznik verjame, da je boljši od drugih.
A) Teorija, po kateri posamezniki opredeljujejo svojo samopodobo na podlagi članstva v družbenih skupinah. B) Teorija, ki opisuje vpliv kognitivne disonance na sprejemanje odločitev. C) Teorija, ki se osredotoča na genetsko podlago osebnostnih lastnosti. D) Teorija, ki pojasnjuje vpliv pozitivne okrepitve na vedenje.
A) Nagnjenost k presojanju drugih na podlagi stereotipov. B) Nagnjenost k precenjevanju obsega, v katerem drugi delijo naša prepričanja in vedenje. C) Postopek oblikovanja vtisov o drugih na podlagi prvega vtisa. D) Nagnjenost posameznikov, da se prilagodijo skupinskim normam.
A) Philip Zimbardo. B) Muzafer Sherif. C) Solomon Asch. D) Stanley Milgram.
A) Vpliv kazni na vedenje. B) Moč avtoritete pri vplivanju na vedenje. C) Medskupinski konflikti in sodelovanje. D) Učinki pozitivne okrepitve na učenje.
A) Teorija, ki opisuje vpliv polarizacije skupine na sprejemanje odločitev. B) Teorija, ki pojasnjuje vlogo kognitivne disonance pri sprejemanju odločitev. C) Teorija, ki se osredotoča na genetske predispozicije, ki oblikujejo vedenje. D) Teorija, da se posamezniki učijo z opazovanjem vedenja drugih in posledic tega vedenja.
A) Teorija, ki opisuje, kako si posamezniki razlagajo povratne informacije. B) Teorija, po kateri se posamezniki odločajo na podlagi maksimiranja koristi in minimiziranja stroškov. C) Teorija, ki pojasnjuje vpliv kazni na vedenje. D) Teorija, ki se osredotoča na pristranskost pri sprejemanju odločitev v lastne korist.
A) Leon Festinger. B) Philip Zimbardo. C) Stanley Milgram. D) Solomon Asch.
A) nagnjenost k precenjevanju vpliva situacijskih dejavnikov. B) Nagnjenost k pripisovanju lastnih dejanj zunanjim dejavnikom, medtem ko dejanja drugih pripisujemo notranjim dejavnikom. C) Nagnjenost k pripisovanju lastnih dejanj notranjim dejavnikom, medtem ko dejanja drugih pripisujemo zunanjim dejavnikom. D) Nagnjenost k uporabi stereotipov pri ocenjevanju drugih.
A) Teorija, ki se osredotoča na socialno olajševanje v skupinskem okolju. B) Teorija, da lahko neposreden stik med sovražnimi skupinami zmanjša predsodke. C) Teorija, ki pojasnjuje vlogo poslušnosti pri oblikovanju vedenja. D) Teorija, ki opisuje vpliv skupinskega razmišljanja na sprejemanje odločitev.
A) Etnocentrizem B) Stereotipizacija C) Predsodki znotraj skupine D) Homogenost zunaj skupine
A) Altruizem. B) Družabno brezdelje. C) Skladnost. D) Poslušnost.
A) Skupinska polarizacija. B) Družabno brezdelje. C) Učinek mimoidočih. D) Predsodki, ki služijo samemu sebi.
A) Moralna dilema B) Kognitivna disonanca C) Socialno brezdelje D) Poslušnost
A) Nagnjenost k precenjevanju natančnosti naših presoj. B) Kognitivna pristranskost, pri kateri posameznik verjame, da je boljši od drugih. C) Nagnjenost k prilagajanju skupinskim normam, da ne bi izstopali. D) Nagnjenost k prepričanju, da so drugi bolj pozorni na naš videz in vedenje, kot so v resnici.
A) Ksenofobija B) Etnocentrizem C) Rasizem D) Stereotipizacija
A) Predsodki pri potrjevanju B) Groupthink C) Kognitivna disonanca D) Skladnost
A) Skupinsko razmišljanje. B) Skladnost. C) Socialno olajševanje. D) Deindividuacija.
A) 25% B) 65% C) 75% D) 50%
A) Self-Concept B) Temeljna napaka pripisovanja C) Družbena identiteta D) Shema
A) Nagnjenost k temu, da se pri ocenjevanju drugih zanašamo na prvi vtis. B) Nagnjenost k dajanju družbeno sprejemljivih odgovorov namesto iskrenih odgovorov. C) Nagnjenost k prilagajanju skupinskim normam. D) Nagnjenost k pripisovanju vedenja drugih zunanjim dejavnikom.
A) Skladnost B) Identifikacija C) Internalizacija D) Poslušnost
A) Stereotip B) Predsodki C) Rasizem D) Diskriminacija
A) Predsodki, ki služijo samemu sebi. B) Potrditvena pristranskost. C) Temeljna napaka pri pripisovanju. D) Predsodki skupine.
A) Nagnjenost k dajanju prednosti lastni skupini pred drugimi. B) Socialno kognitivna pristranskost, pri kateri posameznik verjame, da je manj dovzeten za pristranskosti. C) Nagnjenost k uporabi stereotipov pri ocenjevanju drugih. D) Nagnjenost k presojanju drugih na podlagi prvega vtisa.
A) Teorija, ki pojasnjuje vpliv pozitivne okrepitve na vedenje. B) Teorija, ki opisuje vpliv kognitivne disonance na sprejemanje odločitev. C) Teorija, ki se osredotoča na genetske predispozicije, ki oblikujejo vedenje. D) Teorija, da se posamezniki prilagajajo pričakovanjem družbe. |