A) Kognitivna pristranskost, pri kateri posameznik verjame, da je boljši od drugih. B) Proces razvijanja samopodobe prek socialnih interakcij. C) Izguba samozavedanja in individualne odgovornosti v skupini. D) Nagnjenost k presojanju drugih na podlagi prvega vtisa.
A) Teorija, ki opisuje vpliv kognitivne disonance na sprejemanje odločitev. B) Teorija, ki se osredotoča na genetsko podlago osebnostnih lastnosti. C) Teorija, po kateri posamezniki opredeljujejo svojo samopodobo na podlagi članstva v družbenih skupinah. D) Teorija, ki pojasnjuje vpliv pozitivne okrepitve na vedenje.
A) Nagnjenost posameznikov, da se prilagodijo skupinskim normam. B) Nagnjenost k precenjevanju obsega, v katerem drugi delijo naša prepričanja in vedenje. C) Nagnjenost k presojanju drugih na podlagi stereotipov. D) Postopek oblikovanja vtisov o drugih na podlagi prvega vtisa.
A) Muzafer Sherif. B) Solomon Asch. C) Philip Zimbardo. D) Stanley Milgram.
A) Vpliv kazni na vedenje. B) Medskupinski konflikti in sodelovanje. C) Učinki pozitivne okrepitve na učenje. D) Moč avtoritete pri vplivanju na vedenje.
A) Teorija, ki pojasnjuje vlogo kognitivne disonance pri sprejemanju odločitev. B) Teorija, ki se osredotoča na genetske predispozicije, ki oblikujejo vedenje. C) Teorija, ki opisuje vpliv polarizacije skupine na sprejemanje odločitev. D) Teorija, da se posamezniki učijo z opazovanjem vedenja drugih in posledic tega vedenja.
A) Teorija, ki opisuje, kako si posamezniki razlagajo povratne informacije. B) Teorija, ki se osredotoča na pristranskost pri sprejemanju odločitev v lastne korist. C) Teorija, ki pojasnjuje vpliv kazni na vedenje. D) Teorija, po kateri se posamezniki odločajo na podlagi maksimiranja koristi in minimiziranja stroškov.
A) Leon Festinger. B) Stanley Milgram. C) Philip Zimbardo. D) Solomon Asch.
A) nagnjenost k precenjevanju vpliva situacijskih dejavnikov. B) Nagnjenost k pripisovanju lastnih dejanj zunanjim dejavnikom, medtem ko dejanja drugih pripisujemo notranjim dejavnikom. C) Nagnjenost k pripisovanju lastnih dejanj notranjim dejavnikom, medtem ko dejanja drugih pripisujemo zunanjim dejavnikom. D) Nagnjenost k uporabi stereotipov pri ocenjevanju drugih.
A) Teorija, ki pojasnjuje vlogo poslušnosti pri oblikovanju vedenja. B) Teorija, ki opisuje vpliv skupinskega razmišljanja na sprejemanje odločitev. C) Teorija, da lahko neposreden stik med sovražnimi skupinami zmanjša predsodke. D) Teorija, ki se osredotoča na socialno olajševanje v skupinskem okolju.
A) Nagnjenost k prepričanju, da so drugi bolj pozorni na naš videz in vedenje, kot so v resnici. B) Nagnjenost k prilagajanju skupinskim normam, da ne bi izstopali. C) Nagnjenost k precenjevanju natančnosti naših presoj. D) Kognitivna pristranskost, pri kateri posameznik verjame, da je boljši od drugih.
A) Internalizacija B) Poslušnost C) Identifikacija D) Skladnost
A) Stereotipizacija B) Etnocentrizem C) Homogenost zunaj skupine D) Predsodki znotraj skupine
A) Teorija, da se posamezniki prilagajajo pričakovanjem družbe. B) Teorija, ki pojasnjuje vpliv pozitivne okrepitve na vedenje. C) Teorija, ki opisuje vpliv kognitivne disonance na sprejemanje odločitev. D) Teorija, ki se osredotoča na genetske predispozicije, ki oblikujejo vedenje.
A) Kognitivna disonanca B) Groupthink C) Predsodki pri potrjevanju D) Skladnost
A) Kognitivna disonanca B) Socialno brezdelje C) Poslušnost D) Moralna dilema
A) Ksenofobija B) Stereotipizacija C) Rasizem D) Etnocentrizem
A) Družabno brezdelje. B) Predsodki, ki služijo samemu sebi. C) Učinek mimoidočih. D) Skupinska polarizacija.
A) Altruizem. B) Skladnost. C) Poslušnost. D) Družabno brezdelje.
A) Nagnjenost k pripisovanju vedenja drugih zunanjim dejavnikom. B) Nagnjenost k temu, da se pri ocenjevanju drugih zanašamo na prvi vtis. C) Nagnjenost k prilagajanju skupinskim normam. D) Nagnjenost k dajanju družbeno sprejemljivih odgovorov namesto iskrenih odgovorov.
A) 25% B) 65% C) 50% D) 75%
A) Skupinsko razmišljanje. B) Socialno olajševanje. C) Deindividuacija. D) Skladnost.
A) Socialno kognitivna pristranskost, pri kateri posameznik verjame, da je manj dovzeten za pristranskosti. B) Nagnjenost k presojanju drugih na podlagi prvega vtisa. C) Nagnjenost k uporabi stereotipov pri ocenjevanju drugih. D) Nagnjenost k dajanju prednosti lastni skupini pred drugimi.
A) Self-Concept B) Temeljna napaka pripisovanja C) Shema D) Družbena identiteta
A) Predsodki, ki služijo samemu sebi. B) Temeljna napaka pri pripisovanju. C) Predsodki skupine. D) Potrditvena pristranskost.
A) Diskriminacija B) Rasizem C) Predsodki D) Stereotip |