A) Izguba samozavedanja in individualne odgovornosti v skupini. B) Proces razvijanja samopodobe prek socialnih interakcij. C) Nagnjenost k presojanju drugih na podlagi prvega vtisa. D) Kognitivna pristranskost, pri kateri posameznik verjame, da je boljši od drugih.
A) Teorija, ki se osredotoča na genetsko podlago osebnostnih lastnosti. B) Teorija, ki pojasnjuje vpliv pozitivne okrepitve na vedenje. C) Teorija, ki opisuje vpliv kognitivne disonance na sprejemanje odločitev. D) Teorija, po kateri posamezniki opredeljujejo svojo samopodobo na podlagi članstva v družbenih skupinah.
A) Postopek oblikovanja vtisov o drugih na podlagi prvega vtisa. B) Nagnjenost posameznikov, da se prilagodijo skupinskim normam. C) Nagnjenost k presojanju drugih na podlagi stereotipov. D) Nagnjenost k precenjevanju obsega, v katerem drugi delijo naša prepričanja in vedenje.
A) Solomon Asch. B) Philip Zimbardo. C) Muzafer Sherif. D) Stanley Milgram.
A) Učinki pozitivne okrepitve na učenje. B) Vpliv kazni na vedenje. C) Moč avtoritete pri vplivanju na vedenje. D) Medskupinski konflikti in sodelovanje.
A) Teorija, ki opisuje vpliv polarizacije skupine na sprejemanje odločitev. B) Teorija, da se posamezniki učijo z opazovanjem vedenja drugih in posledic tega vedenja. C) Teorija, ki se osredotoča na genetske predispozicije, ki oblikujejo vedenje. D) Teorija, ki pojasnjuje vlogo kognitivne disonance pri sprejemanju odločitev.
A) Teorija, ki pojasnjuje vpliv kazni na vedenje. B) Teorija, ki se osredotoča na pristranskost pri sprejemanju odločitev v lastne korist. C) Teorija, po kateri se posamezniki odločajo na podlagi maksimiranja koristi in minimiziranja stroškov. D) Teorija, ki opisuje, kako si posamezniki razlagajo povratne informacije.
A) Philip Zimbardo. B) Leon Festinger. C) Solomon Asch. D) Stanley Milgram.
A) Nagnjenost k uporabi stereotipov pri ocenjevanju drugih. B) nagnjenost k precenjevanju vpliva situacijskih dejavnikov. C) Nagnjenost k pripisovanju lastnih dejanj zunanjim dejavnikom, medtem ko dejanja drugih pripisujemo notranjim dejavnikom. D) Nagnjenost k pripisovanju lastnih dejanj notranjim dejavnikom, medtem ko dejanja drugih pripisujemo zunanjim dejavnikom.
A) Teorija, ki pojasnjuje vlogo poslušnosti pri oblikovanju vedenja. B) Teorija, da lahko neposreden stik med sovražnimi skupinami zmanjša predsodke. C) Teorija, ki opisuje vpliv skupinskega razmišljanja na sprejemanje odločitev. D) Teorija, ki se osredotoča na socialno olajševanje v skupinskem okolju.
A) Stereotipizacija B) Predsodki znotraj skupine C) Homogenost zunaj skupine D) Etnocentrizem
A) Altruizem. B) Skladnost. C) Poslušnost. D) Družabno brezdelje.
A) Predsodki, ki služijo samemu sebi. B) Družabno brezdelje. C) Skupinska polarizacija. D) Učinek mimoidočih.
A) Moralna dilema B) Poslušnost C) Socialno brezdelje D) Kognitivna disonanca
A) Kognitivna pristranskost, pri kateri posameznik verjame, da je boljši od drugih. B) Nagnjenost k precenjevanju natančnosti naših presoj. C) Nagnjenost k prepričanju, da so drugi bolj pozorni na naš videz in vedenje, kot so v resnici. D) Nagnjenost k prilagajanju skupinskim normam, da ne bi izstopali.
A) Rasizem B) Etnocentrizem C) Stereotipizacija D) Ksenofobija
A) Predsodki pri potrjevanju B) Kognitivna disonanca C) Groupthink D) Skladnost
A) Skupinsko razmišljanje. B) Deindividuacija. C) Socialno olajševanje. D) Skladnost.
A) 75% B) 50% C) 25% D) 65%
A) Družbena identiteta B) Self-Concept C) Shema D) Temeljna napaka pripisovanja
A) Nagnjenost k prilagajanju skupinskim normam. B) Nagnjenost k temu, da se pri ocenjevanju drugih zanašamo na prvi vtis. C) Nagnjenost k dajanju družbeno sprejemljivih odgovorov namesto iskrenih odgovorov. D) Nagnjenost k pripisovanju vedenja drugih zunanjim dejavnikom.
A) Skladnost B) Internalizacija C) Identifikacija D) Poslušnost
A) Predsodki B) Stereotip C) Rasizem D) Diskriminacija
A) Predsodki, ki služijo samemu sebi. B) Predsodki skupine. C) Potrditvena pristranskost. D) Temeljna napaka pri pripisovanju.
A) Nagnjenost k presojanju drugih na podlagi prvega vtisa. B) Nagnjenost k uporabi stereotipov pri ocenjevanju drugih. C) Socialno kognitivna pristranskost, pri kateri posameznik verjame, da je manj dovzeten za pristranskosti. D) Nagnjenost k dajanju prednosti lastni skupini pred drugimi.
A) Teorija, ki opisuje vpliv kognitivne disonance na sprejemanje odločitev. B) Teorija, ki se osredotoča na genetske predispozicije, ki oblikujejo vedenje. C) Teorija, da se posamezniki prilagajajo pričakovanjem družbe. D) Teorija, ki pojasnjuje vpliv pozitivne okrepitve na vedenje. |