A) Proces razvijanja samopodobe prek socialnih interakcij. B) Izguba samozavedanja in individualne odgovornosti v skupini. C) Kognitivna pristranskost, pri kateri posameznik verjame, da je boljši od drugih. D) Nagnjenost k presojanju drugih na podlagi prvega vtisa.
A) Teorija, ki pojasnjuje vpliv pozitivne okrepitve na vedenje. B) Teorija, po kateri posamezniki opredeljujejo svojo samopodobo na podlagi članstva v družbenih skupinah. C) Teorija, ki opisuje vpliv kognitivne disonance na sprejemanje odločitev. D) Teorija, ki se osredotoča na genetsko podlago osebnostnih lastnosti.
A) Nagnjenost posameznikov, da se prilagodijo skupinskim normam. B) Nagnjenost k presojanju drugih na podlagi stereotipov. C) Nagnjenost k precenjevanju obsega, v katerem drugi delijo naša prepričanja in vedenje. D) Postopek oblikovanja vtisov o drugih na podlagi prvega vtisa.
A) Solomon Asch. B) Muzafer Sherif. C) Stanley Milgram. D) Philip Zimbardo.
A) Medskupinski konflikti in sodelovanje. B) Učinki pozitivne okrepitve na učenje. C) Moč avtoritete pri vplivanju na vedenje. D) Vpliv kazni na vedenje.
A) Teorija, da se posamezniki učijo z opazovanjem vedenja drugih in posledic tega vedenja. B) Teorija, ki pojasnjuje vlogo kognitivne disonance pri sprejemanju odločitev. C) Teorija, ki opisuje vpliv polarizacije skupine na sprejemanje odločitev. D) Teorija, ki se osredotoča na genetske predispozicije, ki oblikujejo vedenje.
A) Teorija, ki se osredotoča na pristranskost pri sprejemanju odločitev v lastne korist. B) Teorija, ki pojasnjuje vpliv kazni na vedenje. C) Teorija, ki opisuje, kako si posamezniki razlagajo povratne informacije. D) Teorija, po kateri se posamezniki odločajo na podlagi maksimiranja koristi in minimiziranja stroškov.
A) Philip Zimbardo. B) Solomon Asch. C) Leon Festinger. D) Stanley Milgram.
A) Nagnjenost k uporabi stereotipov pri ocenjevanju drugih. B) Nagnjenost k pripisovanju lastnih dejanj notranjim dejavnikom, medtem ko dejanja drugih pripisujemo zunanjim dejavnikom. C) nagnjenost k precenjevanju vpliva situacijskih dejavnikov. D) Nagnjenost k pripisovanju lastnih dejanj zunanjim dejavnikom, medtem ko dejanja drugih pripisujemo notranjim dejavnikom.
A) Teorija, da lahko neposreden stik med sovražnimi skupinami zmanjša predsodke. B) Teorija, ki pojasnjuje vlogo poslušnosti pri oblikovanju vedenja. C) Teorija, ki se osredotoča na socialno olajševanje v skupinskem okolju. D) Teorija, ki opisuje vpliv skupinskega razmišljanja na sprejemanje odločitev.
A) Nagnjenost k prepričanju, da so drugi bolj pozorni na naš videz in vedenje, kot so v resnici. B) Nagnjenost k prilagajanju skupinskim normam, da ne bi izstopali. C) Nagnjenost k precenjevanju natančnosti naših presoj. D) Kognitivna pristranskost, pri kateri posameznik verjame, da je boljši od drugih.
A) Skladnost B) Poslušnost C) Internalizacija D) Identifikacija
A) Predsodki znotraj skupine B) Etnocentrizem C) Homogenost zunaj skupine D) Stereotipizacija
A) Teorija, da se posamezniki prilagajajo pričakovanjem družbe. B) Teorija, ki opisuje vpliv kognitivne disonance na sprejemanje odločitev. C) Teorija, ki pojasnjuje vpliv pozitivne okrepitve na vedenje. D) Teorija, ki se osredotoča na genetske predispozicije, ki oblikujejo vedenje.
A) Kognitivna disonanca B) Groupthink C) Predsodki pri potrjevanju D) Skladnost
A) Moralna dilema B) Socialno brezdelje C) Kognitivna disonanca D) Poslušnost
A) Stereotipizacija B) Rasizem C) Etnocentrizem D) Ksenofobija
A) Predsodki, ki služijo samemu sebi. B) Učinek mimoidočih. C) Družabno brezdelje. D) Skupinska polarizacija.
A) Skladnost. B) Poslušnost. C) Družabno brezdelje. D) Altruizem.
A) Nagnjenost k dajanju družbeno sprejemljivih odgovorov namesto iskrenih odgovorov. B) Nagnjenost k pripisovanju vedenja drugih zunanjim dejavnikom. C) Nagnjenost k prilagajanju skupinskim normam. D) Nagnjenost k temu, da se pri ocenjevanju drugih zanašamo na prvi vtis.
A) 50% B) 25% C) 65% D) 75%
A) Skladnost. B) Skupinsko razmišljanje. C) Socialno olajševanje. D) Deindividuacija.
A) Nagnjenost k presojanju drugih na podlagi prvega vtisa. B) Nagnjenost k uporabi stereotipov pri ocenjevanju drugih. C) Socialno kognitivna pristranskost, pri kateri posameznik verjame, da je manj dovzeten za pristranskosti. D) Nagnjenost k dajanju prednosti lastni skupini pred drugimi.
A) Temeljna napaka pripisovanja B) Self-Concept C) Shema D) Družbena identiteta
A) Potrditvena pristranskost. B) Temeljna napaka pri pripisovanju. C) Predsodki, ki služijo samemu sebi. D) Predsodki skupine.
A) Predsodki B) Stereotip C) Rasizem D) Diskriminacija |