A) Proces razvijanja samopodobe prek socialnih interakcij. B) Nagnjenost k presojanju drugih na podlagi prvega vtisa. C) Kognitivna pristranskost, pri kateri posameznik verjame, da je boljši od drugih. D) Izguba samozavedanja in individualne odgovornosti v skupini.
A) Teorija, ki pojasnjuje vpliv pozitivne okrepitve na vedenje. B) Teorija, ki opisuje vpliv kognitivne disonance na sprejemanje odločitev. C) Teorija, ki se osredotoča na genetsko podlago osebnostnih lastnosti. D) Teorija, po kateri posamezniki opredeljujejo svojo samopodobo na podlagi članstva v družbenih skupinah.
A) Nagnjenost k precenjevanju obsega, v katerem drugi delijo naša prepričanja in vedenje. B) Postopek oblikovanja vtisov o drugih na podlagi prvega vtisa. C) Nagnjenost posameznikov, da se prilagodijo skupinskim normam. D) Nagnjenost k presojanju drugih na podlagi stereotipov.
A) Stanley Milgram. B) Muzafer Sherif. C) Solomon Asch. D) Philip Zimbardo.
A) Moč avtoritete pri vplivanju na vedenje. B) Vpliv kazni na vedenje. C) Medskupinski konflikti in sodelovanje. D) Učinki pozitivne okrepitve na učenje.
A) Teorija, ki pojasnjuje vlogo kognitivne disonance pri sprejemanju odločitev. B) Teorija, ki se osredotoča na genetske predispozicije, ki oblikujejo vedenje. C) Teorija, da se posamezniki učijo z opazovanjem vedenja drugih in posledic tega vedenja. D) Teorija, ki opisuje vpliv polarizacije skupine na sprejemanje odločitev.
A) Teorija, ki opisuje, kako si posamezniki razlagajo povratne informacije. B) Teorija, ki pojasnjuje vpliv kazni na vedenje. C) Teorija, po kateri se posamezniki odločajo na podlagi maksimiranja koristi in minimiziranja stroškov. D) Teorija, ki se osredotoča na pristranskost pri sprejemanju odločitev v lastne korist.
A) Solomon Asch. B) Stanley Milgram. C) Leon Festinger. D) Philip Zimbardo.
A) Nagnjenost k pripisovanju lastnih dejanj notranjim dejavnikom, medtem ko dejanja drugih pripisujemo zunanjim dejavnikom. B) Nagnjenost k pripisovanju lastnih dejanj zunanjim dejavnikom, medtem ko dejanja drugih pripisujemo notranjim dejavnikom. C) Nagnjenost k uporabi stereotipov pri ocenjevanju drugih. D) nagnjenost k precenjevanju vpliva situacijskih dejavnikov.
A) Teorija, ki opisuje vpliv skupinskega razmišljanja na sprejemanje odločitev. B) Teorija, ki pojasnjuje vlogo poslušnosti pri oblikovanju vedenja. C) Teorija, da lahko neposreden stik med sovražnimi skupinami zmanjša predsodke. D) Teorija, ki se osredotoča na socialno olajševanje v skupinskem okolju.
A) Etnocentrizem B) Predsodki znotraj skupine C) Homogenost zunaj skupine D) Stereotipizacija
A) Altruizem. B) Poslušnost. C) Družabno brezdelje. D) Skladnost.
A) Skupinska polarizacija. B) Predsodki, ki služijo samemu sebi. C) Učinek mimoidočih. D) Družabno brezdelje.
A) Poslušnost B) Socialno brezdelje C) Kognitivna disonanca D) Moralna dilema
A) Kognitivna pristranskost, pri kateri posameznik verjame, da je boljši od drugih. B) Nagnjenost k prilagajanju skupinskim normam, da ne bi izstopali. C) Nagnjenost k prepričanju, da so drugi bolj pozorni na naš videz in vedenje, kot so v resnici. D) Nagnjenost k precenjevanju natančnosti naših presoj.
A) Stereotipizacija B) Etnocentrizem C) Rasizem D) Ksenofobija
A) Kognitivna disonanca B) Skladnost C) Groupthink D) Predsodki pri potrjevanju
A) Skladnost. B) Socialno olajševanje. C) Deindividuacija. D) Skupinsko razmišljanje.
A) 75% B) 25% C) 65% D) 50%
A) Self-Concept B) Shema C) Temeljna napaka pripisovanja D) Družbena identiteta
A) Nagnjenost k temu, da se pri ocenjevanju drugih zanašamo na prvi vtis. B) Nagnjenost k prilagajanju skupinskim normam. C) Nagnjenost k pripisovanju vedenja drugih zunanjim dejavnikom. D) Nagnjenost k dajanju družbeno sprejemljivih odgovorov namesto iskrenih odgovorov.
A) Internalizacija B) Identifikacija C) Poslušnost D) Skladnost
A) Rasizem B) Predsodki C) Stereotip D) Diskriminacija
A) Predsodki, ki služijo samemu sebi. B) Potrditvena pristranskost. C) Temeljna napaka pri pripisovanju. D) Predsodki skupine.
A) Nagnjenost k uporabi stereotipov pri ocenjevanju drugih. B) Socialno kognitivna pristranskost, pri kateri posameznik verjame, da je manj dovzeten za pristranskosti. C) Nagnjenost k presojanju drugih na podlagi prvega vtisa. D) Nagnjenost k dajanju prednosti lastni skupini pred drugimi.
A) Teorija, ki se osredotoča na genetske predispozicije, ki oblikujejo vedenje. B) Teorija, ki pojasnjuje vpliv pozitivne okrepitve na vedenje. C) Teorija, ki opisuje vpliv kognitivne disonance na sprejemanje odločitev. D) Teorija, da se posamezniki prilagajajo pričakovanjem družbe. |