A) Kognitivna pristranskost, pri kateri posameznik verjame, da je boljši od drugih. B) Nagnjenost k presojanju drugih na podlagi prvega vtisa. C) Izguba samozavedanja in individualne odgovornosti v skupini. D) Proces razvijanja samopodobe prek socialnih interakcij.
A) Teorija, ki opisuje vpliv kognitivne disonance na sprejemanje odločitev. B) Teorija, ki pojasnjuje vpliv pozitivne okrepitve na vedenje. C) Teorija, po kateri posamezniki opredeljujejo svojo samopodobo na podlagi članstva v družbenih skupinah. D) Teorija, ki se osredotoča na genetsko podlago osebnostnih lastnosti.
A) Nagnjenost k precenjevanju obsega, v katerem drugi delijo naša prepričanja in vedenje. B) Nagnjenost k presojanju drugih na podlagi stereotipov. C) Nagnjenost posameznikov, da se prilagodijo skupinskim normam. D) Postopek oblikovanja vtisov o drugih na podlagi prvega vtisa.
A) Stanley Milgram. B) Solomon Asch. C) Muzafer Sherif. D) Philip Zimbardo.
A) Medskupinski konflikti in sodelovanje. B) Vpliv kazni na vedenje. C) Učinki pozitivne okrepitve na učenje. D) Moč avtoritete pri vplivanju na vedenje.
A) Teorija, da se posamezniki učijo z opazovanjem vedenja drugih in posledic tega vedenja. B) Teorija, ki opisuje vpliv polarizacije skupine na sprejemanje odločitev. C) Teorija, ki se osredotoča na genetske predispozicije, ki oblikujejo vedenje. D) Teorija, ki pojasnjuje vlogo kognitivne disonance pri sprejemanju odločitev.
A) Teorija, ki opisuje, kako si posamezniki razlagajo povratne informacije. B) Teorija, po kateri se posamezniki odločajo na podlagi maksimiranja koristi in minimiziranja stroškov. C) Teorija, ki se osredotoča na pristranskost pri sprejemanju odločitev v lastne korist. D) Teorija, ki pojasnjuje vpliv kazni na vedenje.
A) Stanley Milgram. B) Solomon Asch. C) Leon Festinger. D) Philip Zimbardo.
A) nagnjenost k precenjevanju vpliva situacijskih dejavnikov. B) Nagnjenost k pripisovanju lastnih dejanj notranjim dejavnikom, medtem ko dejanja drugih pripisujemo zunanjim dejavnikom. C) Nagnjenost k uporabi stereotipov pri ocenjevanju drugih. D) Nagnjenost k pripisovanju lastnih dejanj zunanjim dejavnikom, medtem ko dejanja drugih pripisujemo notranjim dejavnikom.
A) Teorija, ki pojasnjuje vlogo poslušnosti pri oblikovanju vedenja. B) Teorija, da lahko neposreden stik med sovražnimi skupinami zmanjša predsodke. C) Teorija, ki se osredotoča na socialno olajševanje v skupinskem okolju. D) Teorija, ki opisuje vpliv skupinskega razmišljanja na sprejemanje odločitev.
A) Homogenost zunaj skupine B) Etnocentrizem C) Predsodki znotraj skupine D) Stereotipizacija
A) Altruizem. B) Skladnost. C) Družabno brezdelje. D) Poslušnost.
A) Skupinska polarizacija. B) Predsodki, ki služijo samemu sebi. C) Učinek mimoidočih. D) Družabno brezdelje.
A) Kognitivna disonanca B) Moralna dilema C) Poslušnost D) Socialno brezdelje
A) Nagnjenost k prilagajanju skupinskim normam, da ne bi izstopali. B) Kognitivna pristranskost, pri kateri posameznik verjame, da je boljši od drugih. C) Nagnjenost k precenjevanju natančnosti naših presoj. D) Nagnjenost k prepričanju, da so drugi bolj pozorni na naš videz in vedenje, kot so v resnici.
A) Stereotipizacija B) Ksenofobija C) Etnocentrizem D) Rasizem
A) Groupthink B) Skladnost C) Predsodki pri potrjevanju D) Kognitivna disonanca
A) Socialno olajševanje. B) Skupinsko razmišljanje. C) Skladnost. D) Deindividuacija.
A) 25% B) 65% C) 50% D) 75%
A) Družbena identiteta B) Self-Concept C) Temeljna napaka pripisovanja D) Shema
A) Nagnjenost k prilagajanju skupinskim normam. B) Nagnjenost k dajanju družbeno sprejemljivih odgovorov namesto iskrenih odgovorov. C) Nagnjenost k temu, da se pri ocenjevanju drugih zanašamo na prvi vtis. D) Nagnjenost k pripisovanju vedenja drugih zunanjim dejavnikom.
A) Internalizacija B) Poslušnost C) Skladnost D) Identifikacija
A) Rasizem B) Stereotip C) Diskriminacija D) Predsodki
A) Temeljna napaka pri pripisovanju. B) Predsodki skupine. C) Predsodki, ki služijo samemu sebi. D) Potrditvena pristranskost.
A) Nagnjenost k dajanju prednosti lastni skupini pred drugimi. B) Nagnjenost k presojanju drugih na podlagi prvega vtisa. C) Socialno kognitivna pristranskost, pri kateri posameznik verjame, da je manj dovzeten za pristranskosti. D) Nagnjenost k uporabi stereotipov pri ocenjevanju drugih.
A) Teorija, ki pojasnjuje vpliv pozitivne okrepitve na vedenje. B) Teorija, ki opisuje vpliv kognitivne disonance na sprejemanje odločitev. C) Teorija, ki se osredotoča na genetske predispozicije, ki oblikujejo vedenje. D) Teorija, da se posamezniki prilagajajo pričakovanjem družbe. |