Kovine - Test
A) Aluminij B) Zlato C) Baker D) Silver
A) Vodilni B) Merkur C) Cink D) Iron
A) Silver B) Aluminij C) Iron D) Baker
A) Aluminij B) Nikelj C) Krom D) Cink
A) Silver B) Baker C) Aluminij D) Zlato
A) Iron B) Aluminij C) Zlato D) Baker
A) Amalgam B) Silver C) Baker D) Titan
A) Platinum B) Zlato C) Baker D) Iron
A) Aluminij B) Jeklo C) Titan D) Baker
A) Zlato B) Silver C) Baker D) Volfram
A) Titan B) Baker C) Medeninasti D) Jeklo
A) Baker B) Silver C) Cink D) Aluminij
A) Baker B) Titan C) Silver D) Iron
A) Zlato B) Titan C) Cink D) Nikelj
A) Iron B) Aluminij C) Zlato D) Silicij
A) Iz latinske besede 'metallum', ki pomeni 'ruda'. B) Iz sanskrske besede 'mrita', ki pomeni 'mineral'. C) Iz starangleške besede 'mete', ki pomeni 'snov'. D) Iz starogrške besede 'métallon', ki pomeni 'rudnik, kamnolom, kovina'.
A) Nerefleksivnost. B) Dobro prevajanje električne energije in toplote. C) Visoke točke tališča. D) Krhkost.
A) Študij netalnih mineralov. B) Splošna znanost o kovinah. C) Študij organskih spojin. D) Študij plinov.
A) Zlato B) Bakro C) Železo D) Litij (0,534 g/cm3)
A) Ionska vezava B) Kovalentna vezava C) Vodikova vezava D) Nenapredna kovinska vezava
A) Kubična struktura, podobna strukturi diamanta. B) Kvadratna gostopakovana (fcc) in šestkotna gostopakovana (hcp). C) Preprosta kubična. D) Kvadratna prostorsko centrirana (bcc).
A) Postopoma se spremeni v kovina. B) Ustvari zlitje z drugimi elementi. C) Pretvorba v plin. D) Ostane netalna snov.
A) Oddajajo svetlobo. B) Izgledajo neprozorno. C) So prosojni. D) So prozorni.
A) 4,5 g/cm³ B) 8,9 g/cm³ C) 7,9 g/cm³ D) 22,59 g/cm³
A) Nima nobenega vpliva. B) To lahko povzroči, da kovine prenehajo biti prevodne. C) To lahko naredi kovine krhke. D) To lahko povzroči premike strukturnih napak, kot so meje zrn in dislokacije.
A) Aluminij B) Magnezij C) Natrij D) Litij
A) Proizvodnja tekstila B) Gradnja visokih zgradb in mostov C) Embalaža za živila D) Samo ohišja za elektronske naprave
A) Plemenite kovine se ne uporabljajo več. B) Uporabljata se samo zlato in srebro. C) Kovine, ki se uporabljajo za izdelavo kovancev, obsegajo najmanj 23 kemijskih elementov. D) Uporabljajo se samo za izdelavo nakita.
A) Svetleč B) Mat C) Prosojna D) Neprehledna
A) Elektronska struktura z delokaliziranimi elektronskimi stanjami v bližini nivoja Fermija. B) Visok koeficient toplotne razširitve. C) Nizka gostota prostih elektronov. D) Prisotnost velike energijske vrzeli med valenčnimi in prevodnimi pasovi.
A) Srebro. B) Mangan. C) Zlato. D) Plutonij.
A) Ohmov zakon. B) Kirchhoffov zakon. C) Statistika Fermi-Dirac. D) Zakon Wiedemann–Franz.
A) Samo z fononi. B) Z konvekcijo v tekoči fazi. C) Z sevanjem. D) Z elektroni, ki prevajajo toploto.
A) Kinetična molekularna teorija. B) Idealni plinski zakon. C) Bohrov model. D) Model prostih elektronov.
A) Teorija funkcionala gostote. B) Klasična mehanika. C) Termodinamika. D) Newtonove zakone.
A) Nevtralni oksidi B) Amfoterni oksidi C) Osnovni oksidi D) Kislinski oksidi
A) Dušik B) Arsen C) Žveplo D) Kisik
A) Gradbeništvo B) Električna napeljava C) Avtomobilska barva D) Embalaža za živila
A) Zlitine aluminija B) Zlitine magnezija C) Zlitine železa D) Zlitine bakra
A) Izrazito kislina B) Osnovna snov C) Amfoter D) Nevtralna
A) Vijolična B) Temno modra C) Rumena D) Svetlo modra
A) Astatin B) Oganeson C) Fermij D) Francij
A) Nad 2000 °C B) Okoli 500 °C C) Med 1000 in 1500 °C D) Pod 1000 °C
A) Magnetizem B) Odpornost proti koroziji C) Nizka tališče D) Krhkost
A) Enostavno oksidiranje ali korozija B) Visoka gospodarska vrednost C) Odpornost proti koroziji D) Krhkost
A) Industrijska oprema B) Električna prevodnost C) Strukturne aplikacije D) Dekorativne namene
A) Predelava tekstila B) Kmetijska gnojila C) Ohranjanje živil D) Katalizatorji za vozila
A) Bizmut B) Bakro C) Aluminij D) Zlato
A) Platina B) Zlato C) Nikelj D) Srebro
A) Visoka lastna vrednost B) Nizka lastna vrednost C) Enaka vrednost kot dragocenih kovinah D) Višja vrednost kot dragocenih kovinah
A) Zvezdna nukleosinteza B) Združitev nevtronskih zvezd C) Ujetje nevtronov D) Planetna kondenzacija
A) S-proces vključuje počasen zajem nevtronov, ki omogoča beta-razpad, medtem ko se r-proces odvija hitro, brez časa za razpad. B) S-proces preskače nestabilna jedra, medtem ko to r-proces ne. C) R-proces ustvarja samo elemente, ki so lažji od železa. D) Obe procesa vključujeta hiten zajem nevtronov.
A) Žrtev B) Železo C) Grafen D) Bakrovo
A) r-proces B) Planetna kondenzacija C) Nukleosinteza v zvezdah D) s-proces
A) 50% B) 75% C) Približno 25% D) 10%
A) Sulfidni minerali z visoko gostoto B) Samorodni kovine C) Karbonati D) Silikatni minerali z nizko gostoto
A) 100 kilometrov B) Približno 700 svetlobnih let C) 10.000 milj D) 500 metrov
A) Tehnike za iskanje nahajališč B) Elektroliza C) Procesi recikliranja D) Piro metalurgija
A) Pirometalurgija B) Hidrometalurgija C) Topljenje z uporabo ogljika D) Elektroliza
A) 18. stoletje B) 20. stoletje C) 13. stoletje D) 19. stoletje
A) Bron B) Toledsko jeklo C) Jeklo D) Tumbaga
A) Toledo, Španija, okoli 500 let pred našim štetjem. B) Predkolumbova Amerika, med leti 300 in 500 našega štetja. C) Iranska planota, v petem tisočletju pred našim štetjem. D) Anatolija, okoli 1800 let pred našim štetjem.
A) Med punskimi vojnami B) V pozni fazi tretjega tisočletja pr. n. št. C) Okoli leta 2000 pr. n. št. D) 1800 pr. n. št.
A) Iranska planota B) Arheološko najdišče v Anatoliji (Kaman-Kalehöyük) C) Egiptovski grobnice D) Panama in Kostarika pred Kolumbovim prihodom
A) Rim, preko Hanibala B) Američani pred Kolumbovim prihodom C) Stari Kitajci D) Izvirni Ekvadorci
A) Aristotel B) Platon C) Pitagora D) Sokrates
A) Vannoccio Biringuccio B) Georgius Agricola C) Antonio de Ulloa D) Albertus Magnus
A) De Re Metallica B) De la Pirotechnia (1540) C) De Natura Fossilium D) Meteorologija
A) 1800-ta leta. B) 1700-ta leta. C) Do leta 1960. D) 1900-ta leta.
A) 1886 B) 1910 C) 1809 D) 1824
A) Majhna teža B) Nizka gostota C) Kemijska reaktivnost D) Visoka gostota
A) 1886 B) 1937 C) 1910 D) 1824
A) Concorde B) F-100 Super Sabre C) Boeing 747 D) Cessna 172
A) 1950 B) 1971 C) 1937 D) 1960
A) 1886 B) 1824 C) 1890-ta D) 1910
A) Aluminij B) Titan C) Železo D) Skandij
A) Druga svetovna vojna B) Prva svetovna vojna C) Korejska vojna D) Hladna vojna
A) 99,9% B) 85% C) 50% D) 95%
A) ZSSR B) Francija C) Japonska D) Nemčija
A) 1910 B) 1950-ta leta C) 1932 D) 1960-ta leta
A) Von Welsbach B) Henry Bessemer C) Clark in Woods D) Pierre Berthier
A) Henry Bessemer B) Pierre Berthier C) Von Welsbach D) Clark in Woods
A) 1912 B) 1906 C) 1855 D) 1872
A) Element št. 71, kasiopej (kasneje znan kot lutecij) B) Element št. 82 C) Element št. 75 D) Element št. 72
A) Lutecij B) Kasiopeja C) Renij D) Hafnium
A) 1945 B) 1944 C) 1912 D) 1940
A) Uran B) Neptunij C) Curij D) Plutonij
A) Odpornost proti oksidaciji B) Dobra duktilnost pri nizkih temperaturah C) Trdnost pri visokih temperaturah D) Slaba odpornost proti koroziji
A) 1949 B) 1952 C) 1975 D) 1960
A) Ni80P20 B) Au75Si25 C) CuZrAl D) Fe70Ni30
A) Embalaža za živila B) Visoko učinkoviti transformatorji C) Gradbeništvo D) Tekstilna industrija
A) Kisik B) Vodik C) Ogljik D) Dušik
A) Prosojnost B) Posebne magnetne lastnosti C) Visoka toplotna prevodnost D) Nizka gostota
A) Zlita niklja in titana (Ni-Ti) B) Zlita zlata in kadmija (Au-Cd) C) Zlita natrija in kadmija (NaCd2) D) Zlita aluminija in mangana (Al-Mn)
A) Dan Shechtman, 1984 B) Dan Shechtman, 2011 C) Linus Pauling, 1955 D) Linus Pauling, 1923
A) Petkratna simetrija B) Dvakratna simetrija C) Šestkratna simetrija D) Štirikratna simetrija
A) Ni-Ti B) NaCd2 C) Icosahedrit Al63Cu24Fe13 D) Au-Cd
A) Raziskovalci zlitin Au-Cd B) Dan Shechtman C) Raziskovalci zlitin Ni-Ti D) Linus Pauling
A) Jien-Wei Yeh B) Enrico Fermi C) Albert Einstein D) Niels Bohr
A) Al2O3 B) Fe3C C) CuZn D) Ti3SiC2 |
Ustvarjeno z That Quiz —
kjer je izdelava in reševanje testov narejena enostavno za matematiko in ostale predmete.