Kovine - Test
A) Silver B) Zlato C) Baker D) Aluminij
A) Merkur B) Iron C) Cink D) Vodilni
A) Iron B) Baker C) Aluminij D) Silver
A) Aluminij B) Cink C) Krom D) Nikelj
A) Baker B) Aluminij C) Silver D) Zlato
A) Baker B) Zlato C) Iron D) Aluminij
A) Baker B) Silver C) Amalgam D) Titan
A) Platinum B) Zlato C) Baker D) Iron
A) Aluminij B) Baker C) Jeklo D) Titan
A) Silver B) Volfram C) Baker D) Zlato
A) Titan B) Jeklo C) Baker D) Medeninasti
A) Cink B) Aluminij C) Baker D) Silver
A) Titan B) Baker C) Silver D) Iron
A) Titan B) Cink C) Nikelj D) Zlato
A) Zlato B) Aluminij C) Iron D) Silicij
A) Iz starangleške besede 'mete', ki pomeni 'snov'. B) Iz latinske besede 'metallum', ki pomeni 'ruda'. C) Iz starogrške besede 'métallon', ki pomeni 'rudnik, kamnolom, kovina'. D) Iz sanskrske besede 'mrita', ki pomeni 'mineral'.
A) Dobro prevajanje električne energije in toplote. B) Nerefleksivnost. C) Visoke točke tališča. D) Krhkost.
A) Splošna znanost o kovinah. B) Študij netalnih mineralov. C) Študij plinov. D) Študij organskih spojin.
A) Železo B) Litij (0,534 g/cm3) C) Bakro D) Zlato
A) Ionska vezava B) Nenapredna kovinska vezava C) Kovalentna vezava D) Vodikova vezava
A) Kvadratna gostopakovana (fcc) in šestkotna gostopakovana (hcp). B) Kubična struktura, podobna strukturi diamanta. C) Preprosta kubična. D) Kvadratna prostorsko centrirana (bcc).
A) Postopoma se spremeni v kovina. B) Ostane netalna snov. C) Pretvorba v plin. D) Ustvari zlitje z drugimi elementi.
A) So prozorni. B) Izgledajo neprozorno. C) So prosojni. D) Oddajajo svetlobo.
A) 7,9 g/cm³ B) 4,5 g/cm³ C) 22,59 g/cm³ D) 8,9 g/cm³
A) To lahko naredi kovine krhke. B) To lahko povzroči premike strukturnih napak, kot so meje zrn in dislokacije. C) Nima nobenega vpliva. D) To lahko povzroči, da kovine prenehajo biti prevodne.
A) Aluminij B) Magnezij C) Natrij D) Litij
A) Samo ohišja za elektronske naprave B) Embalaža za živila C) Proizvodnja tekstila D) Gradnja visokih zgradb in mostov
A) Kovine, ki se uporabljajo za izdelavo kovancev, obsegajo najmanj 23 kemijskih elementov. B) Uporabljata se samo zlato in srebro. C) Plemenite kovine se ne uporabljajo več. D) Uporabljajo se samo za izdelavo nakita.
A) Svetleč B) Mat C) Prosojna D) Neprehledna
A) Prisotnost velike energijske vrzeli med valenčnimi in prevodnimi pasovi. B) Visok koeficient toplotne razširitve. C) Nizka gostota prostih elektronov. D) Elektronska struktura z delokaliziranimi elektronskimi stanjami v bližini nivoja Fermija.
A) Zlato. B) Srebro. C) Mangan. D) Plutonij.
A) Kirchhoffov zakon. B) Ohmov zakon. C) Zakon Wiedemann–Franz. D) Statistika Fermi-Dirac.
A) Z sevanjem. B) Z konvekcijo v tekoči fazi. C) Samo z fononi. D) Z elektroni, ki prevajajo toploto.
A) Model prostih elektronov. B) Bohrov model. C) Kinetična molekularna teorija. D) Idealni plinski zakon.
A) Newtonove zakone. B) Klasična mehanika. C) Termodinamika. D) Teorija funkcionala gostote.
A) Kislinski oksidi B) Nevtralni oksidi C) Osnovni oksidi D) Amfoterni oksidi
A) Dušik B) Arsen C) Kisik D) Žveplo
A) Električna napeljava B) Avtomobilska barva C) Gradbeništvo D) Embalaža za živila
A) Zlitine bakra B) Zlitine magnezija C) Zlitine železa D) Zlitine aluminija
A) Nevtralna B) Izrazito kislina C) Amfoter D) Osnovna snov
A) Temno modra B) Svetlo modra C) Rumena D) Vijolična
A) Fermij B) Oganeson C) Astatin D) Francij
A) Pod 1000 °C B) Nad 2000 °C C) Med 1000 in 1500 °C D) Okoli 500 °C
A) Odpornost proti koroziji B) Magnetizem C) Nizka tališče D) Krhkost
A) Enostavno oksidiranje ali korozija B) Krhkost C) Visoka gospodarska vrednost D) Odpornost proti koroziji
A) Dekorativne namene B) Industrijska oprema C) Električna prevodnost D) Strukturne aplikacije
A) Kmetijska gnojila B) Ohranjanje živil C) Predelava tekstila D) Katalizatorji za vozila
A) Bakro B) Zlato C) Bizmut D) Aluminij
A) Platina B) Nikelj C) Srebro D) Zlato
A) Visoka lastna vrednost B) Enaka vrednost kot dragocenih kovinah C) Višja vrednost kot dragocenih kovinah D) Nizka lastna vrednost
A) Planetna kondenzacija B) Združitev nevtronskih zvezd C) Zvezdna nukleosinteza D) Ujetje nevtronov
A) S-proces vključuje počasen zajem nevtronov, ki omogoča beta-razpad, medtem ko se r-proces odvija hitro, brez časa za razpad. B) S-proces preskače nestabilna jedra, medtem ko to r-proces ne. C) R-proces ustvarja samo elemente, ki so lažji od železa. D) Obe procesa vključujeta hiten zajem nevtronov.
A) Železo B) Žrtev C) Bakrovo D) Grafen
A) r-proces B) s-proces C) Nukleosinteza v zvezdah D) Planetna kondenzacija
A) 10% B) Približno 25% C) 75% D) 50%
A) Samorodni kovine B) Silikatni minerali z nizko gostoto C) Sulfidni minerali z visoko gostoto D) Karbonati
A) 500 metrov B) 100 kilometrov C) 10.000 milj D) Približno 700 svetlobnih let
A) Elektroliza B) Tehnike za iskanje nahajališč C) Piro metalurgija D) Procesi recikliranja
A) Elektroliza B) Topljenje z uporabo ogljika C) Pirometalurgija D) Hidrometalurgija
A) 20. stoletje B) 18. stoletje C) 13. stoletje D) 19. stoletje
A) Bron B) Jeklo C) Tumbaga D) Toledsko jeklo
A) Predkolumbova Amerika, med leti 300 in 500 našega štetja. B) Toledo, Španija, okoli 500 let pred našim štetjem. C) Anatolija, okoli 1800 let pred našim štetjem. D) Iranska planota, v petem tisočletju pred našim štetjem.
A) V pozni fazi tretjega tisočletja pr. n. št. B) 1800 pr. n. št. C) Med punskimi vojnami D) Okoli leta 2000 pr. n. št.
A) Iranska planota B) Panama in Kostarika pred Kolumbovim prihodom C) Egiptovski grobnice D) Arheološko najdišče v Anatoliji (Kaman-Kalehöyük)
A) Stari Kitajci B) Američani pred Kolumbovim prihodom C) Izvirni Ekvadorci D) Rim, preko Hanibala
A) Aristotel B) Sokrates C) Pitagora D) Platon
A) Georgius Agricola B) Albertus Magnus C) Antonio de Ulloa D) Vannoccio Biringuccio
A) Meteorologija B) De Natura Fossilium C) De Re Metallica D) De la Pirotechnia (1540)
A) Do leta 1960. B) 1700-ta leta. C) 1800-ta leta. D) 1900-ta leta.
A) 1824 B) 1886 C) 1809 D) 1910
A) Kemijska reaktivnost B) Nizka gostota C) Visoka gostota D) Majhna teža
A) 1910 B) 1937 C) 1824 D) 1886
A) F-100 Super Sabre B) Cessna 172 C) Boeing 747 D) Concorde
A) 1960 B) 1937 C) 1971 D) 1950
A) 1824 B) 1910 C) 1890-ta D) 1886
A) Skandij B) Železo C) Titan D) Aluminij
A) Druga svetovna vojna B) Hladna vojna C) Prva svetovna vojna D) Korejska vojna
A) 95% B) 85% C) 99,9% D) 50%
A) ZSSR B) Francija C) Nemčija D) Japonska
A) 1960-ta leta B) 1932 C) 1910 D) 1950-ta leta
A) Pierre Berthier B) Henry Bessemer C) Clark in Woods D) Von Welsbach
A) Von Welsbach B) Clark in Woods C) Henry Bessemer D) Pierre Berthier
A) 1906 B) 1872 C) 1912 D) 1855
A) Element št. 75 B) Element št. 71, kasiopej (kasneje znan kot lutecij) C) Element št. 72 D) Element št. 82
A) Hafnium B) Lutecij C) Kasiopeja D) Renij
A) 1940 B) 1945 C) 1912 D) 1944
A) Uran B) Plutonij C) Curij D) Neptunij
A) Odpornost proti oksidaciji B) Dobra duktilnost pri nizkih temperaturah C) Slaba odpornost proti koroziji D) Trdnost pri visokih temperaturah
A) 1949 B) 1975 C) 1952 D) 1960
A) Ni80P20 B) Fe70Ni30 C) Au75Si25 D) CuZrAl
A) Visoko učinkoviti transformatorji B) Gradbeništvo C) Tekstilna industrija D) Embalaža za živila
A) Ogljik B) Vodik C) Dušik D) Kisik
A) Prosojnost B) Posebne magnetne lastnosti C) Visoka toplotna prevodnost D) Nizka gostota
A) Zlita aluminija in mangana (Al-Mn) B) Zlita natrija in kadmija (NaCd2) C) Zlita niklja in titana (Ni-Ti) D) Zlita zlata in kadmija (Au-Cd)
A) Linus Pauling, 1955 B) Dan Shechtman, 2011 C) Linus Pauling, 1923 D) Dan Shechtman, 1984
A) Šestkratna simetrija B) Štirikratna simetrija C) Dvakratna simetrija D) Petkratna simetrija
A) NaCd2 B) Au-Cd C) Ni-Ti D) Icosahedrit Al63Cu24Fe13
A) Raziskovalci zlitin Au-Cd B) Linus Pauling C) Dan Shechtman D) Raziskovalci zlitin Ni-Ti
A) Niels Bohr B) Jien-Wei Yeh C) Albert Einstein D) Enrico Fermi
A) CuZn B) Ti3SiC2 C) Al2O3 D) Fe3C |
Ustvarjeno z That Quiz —
kjer je izdelava in reševanje testov narejena enostavno za matematiko in ostale predmete.