Kovine - Test
A) Baker B) Silver C) Aluminij D) Zlato
A) Merkur B) Cink C) Iron D) Vodilni
A) Baker B) Iron C) Aluminij D) Silver
A) Nikelj B) Krom C) Cink D) Aluminij
A) Aluminij B) Baker C) Silver D) Zlato
A) Aluminij B) Iron C) Zlato D) Baker
A) Silver B) Titan C) Baker D) Amalgam
A) Iron B) Platinum C) Baker D) Zlato
A) Jeklo B) Titan C) Aluminij D) Baker
A) Baker B) Silver C) Zlato D) Volfram
A) Jeklo B) Medeninasti C) Titan D) Baker
A) Aluminij B) Silver C) Baker D) Cink
A) Titan B) Silver C) Iron D) Baker
A) Cink B) Zlato C) Nikelj D) Titan
A) Zlato B) Aluminij C) Silicij D) Iron
A) Iz starogrške besede 'métallon', ki pomeni 'rudnik, kamnolom, kovina'. B) Iz sanskrske besede 'mrita', ki pomeni 'mineral'. C) Iz starangleške besede 'mete', ki pomeni 'snov'. D) Iz latinske besede 'metallum', ki pomeni 'ruda'.
A) Visoke točke tališča. B) Nerefleksivnost. C) Dobro prevajanje električne energije in toplote. D) Krhkost.
A) Študij plinov. B) Študij organskih spojin. C) Študij netalnih mineralov. D) Splošna znanost o kovinah.
A) Litij (0,534 g/cm3) B) Bakro C) Zlato D) Železo
A) Ionska vezava B) Nenapredna kovinska vezava C) Vodikova vezava D) Kovalentna vezava
A) Kvadratna prostorsko centrirana (bcc). B) Kvadratna gostopakovana (fcc) in šestkotna gostopakovana (hcp). C) Kubična struktura, podobna strukturi diamanta. D) Preprosta kubična.
A) Postopoma se spremeni v kovina. B) Ostane netalna snov. C) Pretvorba v plin. D) Ustvari zlitje z drugimi elementi.
A) Izgledajo neprozorno. B) So prozorni. C) Oddajajo svetlobo. D) So prosojni.
A) 8,9 g/cm³ B) 7,9 g/cm³ C) 22,59 g/cm³ D) 4,5 g/cm³
A) To lahko naredi kovine krhke. B) To lahko povzroči premike strukturnih napak, kot so meje zrn in dislokacije. C) Nima nobenega vpliva. D) To lahko povzroči, da kovine prenehajo biti prevodne.
A) Litij B) Aluminij C) Magnezij D) Natrij
A) Proizvodnja tekstila B) Gradnja visokih zgradb in mostov C) Embalaža za živila D) Samo ohišja za elektronske naprave
A) Kovine, ki se uporabljajo za izdelavo kovancev, obsegajo najmanj 23 kemijskih elementov. B) Plemenite kovine se ne uporabljajo več. C) Uporabljata se samo zlato in srebro. D) Uporabljajo se samo za izdelavo nakita.
A) Neprehledna B) Mat C) Prosojna D) Svetleč
A) Visok koeficient toplotne razširitve. B) Elektronska struktura z delokaliziranimi elektronskimi stanjami v bližini nivoja Fermija. C) Prisotnost velike energijske vrzeli med valenčnimi in prevodnimi pasovi. D) Nizka gostota prostih elektronov.
A) Mangan. B) Plutonij. C) Srebro. D) Zlato.
A) Zakon Wiedemann–Franz. B) Statistika Fermi-Dirac. C) Ohmov zakon. D) Kirchhoffov zakon.
A) Z sevanjem. B) Z elektroni, ki prevajajo toploto. C) Samo z fononi. D) Z konvekcijo v tekoči fazi.
A) Bohrov model. B) Model prostih elektronov. C) Kinetična molekularna teorija. D) Idealni plinski zakon.
A) Klasična mehanika. B) Newtonove zakone. C) Teorija funkcionala gostote. D) Termodinamika.
A) Nevtralni oksidi B) Osnovni oksidi C) Amfoterni oksidi D) Kislinski oksidi
A) Arsen B) Žveplo C) Kisik D) Dušik
A) Električna napeljava B) Avtomobilska barva C) Gradbeništvo D) Embalaža za živila
A) Zlitine magnezija B) Zlitine železa C) Zlitine bakra D) Zlitine aluminija
A) Osnovna snov B) Izrazito kislina C) Amfoter D) Nevtralna
A) Svetlo modra B) Rumena C) Temno modra D) Vijolična
A) Francij B) Astatin C) Fermij D) Oganeson
A) Med 1000 in 1500 °C B) Pod 1000 °C C) Nad 2000 °C D) Okoli 500 °C
A) Nizka tališče B) Krhkost C) Odpornost proti koroziji D) Magnetizem
A) Visoka gospodarska vrednost B) Krhkost C) Enostavno oksidiranje ali korozija D) Odpornost proti koroziji
A) Dekorativne namene B) Industrijska oprema C) Električna prevodnost D) Strukturne aplikacije
A) Predelava tekstila B) Katalizatorji za vozila C) Kmetijska gnojila D) Ohranjanje živil
A) Bakro B) Zlato C) Bizmut D) Aluminij
A) Zlato B) Nikelj C) Srebro D) Platina
A) Višja vrednost kot dragocenih kovinah B) Enaka vrednost kot dragocenih kovinah C) Visoka lastna vrednost D) Nizka lastna vrednost
A) Zvezdna nukleosinteza B) Planetna kondenzacija C) Združitev nevtronskih zvezd D) Ujetje nevtronov
A) S-proces preskače nestabilna jedra, medtem ko to r-proces ne. B) R-proces ustvarja samo elemente, ki so lažji od železa. C) S-proces vključuje počasen zajem nevtronov, ki omogoča beta-razpad, medtem ko se r-proces odvija hitro, brez časa za razpad. D) Obe procesa vključujeta hiten zajem nevtronov.
A) Grafen B) Bakrovo C) Žrtev D) Železo
A) Planetna kondenzacija B) r-proces C) s-proces D) Nukleosinteza v zvezdah
A) 75% B) 10% C) Približno 25% D) 50%
A) Samorodni kovine B) Silikatni minerali z nizko gostoto C) Karbonati D) Sulfidni minerali z visoko gostoto
A) 100 kilometrov B) 10.000 milj C) 500 metrov D) Približno 700 svetlobnih let
A) Procesi recikliranja B) Elektroliza C) Piro metalurgija D) Tehnike za iskanje nahajališč
A) Pirometalurgija B) Elektroliza C) Hidrometalurgija D) Topljenje z uporabo ogljika
A) 18. stoletje B) 19. stoletje C) 20. stoletje D) 13. stoletje
A) Tumbaga B) Toledsko jeklo C) Bron D) Jeklo
A) Iranska planota, v petem tisočletju pred našim štetjem. B) Anatolija, okoli 1800 let pred našim štetjem. C) Predkolumbova Amerika, med leti 300 in 500 našega štetja. D) Toledo, Španija, okoli 500 let pred našim štetjem.
A) Med punskimi vojnami B) V pozni fazi tretjega tisočletja pr. n. št. C) Okoli leta 2000 pr. n. št. D) 1800 pr. n. št.
A) Panama in Kostarika pred Kolumbovim prihodom B) Arheološko najdišče v Anatoliji (Kaman-Kalehöyük) C) Egiptovski grobnice D) Iranska planota
A) Izvirni Ekvadorci B) Rim, preko Hanibala C) Stari Kitajci D) Američani pred Kolumbovim prihodom
A) Aristotel B) Platon C) Pitagora D) Sokrates
A) Antonio de Ulloa B) Georgius Agricola C) Albertus Magnus D) Vannoccio Biringuccio
A) Meteorologija B) De Re Metallica C) De Natura Fossilium D) De la Pirotechnia (1540)
A) 1800-ta leta. B) 1700-ta leta. C) 1900-ta leta. D) Do leta 1960.
A) 1824 B) 1910 C) 1886 D) 1809
A) Majhna teža B) Nizka gostota C) Kemijska reaktivnost D) Visoka gostota
A) 1824 B) 1937 C) 1886 D) 1910
A) Concorde B) F-100 Super Sabre C) Boeing 747 D) Cessna 172
A) 1950 B) 1971 C) 1960 D) 1937
A) 1886 B) 1890-ta C) 1910 D) 1824
A) Železo B) Titan C) Aluminij D) Skandij
A) Druga svetovna vojna B) Prva svetovna vojna C) Korejska vojna D) Hladna vojna
A) 99,9% B) 50% C) 95% D) 85%
A) Japonska B) Nemčija C) ZSSR D) Francija
A) 1950-ta leta B) 1910 C) 1932 D) 1960-ta leta
A) Henry Bessemer B) Pierre Berthier C) Clark in Woods D) Von Welsbach
A) Clark in Woods B) Pierre Berthier C) Henry Bessemer D) Von Welsbach
A) 1872 B) 1912 C) 1855 D) 1906
A) Element št. 75 B) Element št. 71, kasiopej (kasneje znan kot lutecij) C) Element št. 82 D) Element št. 72
A) Hafnium B) Lutecij C) Kasiopeja D) Renij
A) 1945 B) 1940 C) 1912 D) 1944
A) Curij B) Uran C) Neptunij D) Plutonij
A) Slaba odpornost proti koroziji B) Dobra duktilnost pri nizkih temperaturah C) Trdnost pri visokih temperaturah D) Odpornost proti oksidaciji
A) 1975 B) 1949 C) 1952 D) 1960
A) Fe70Ni30 B) CuZrAl C) Ni80P20 D) Au75Si25
A) Embalaža za živila B) Gradbeništvo C) Tekstilna industrija D) Visoko učinkoviti transformatorji
A) Vodik B) Dušik C) Kisik D) Ogljik
A) Visoka toplotna prevodnost B) Prosojnost C) Nizka gostota D) Posebne magnetne lastnosti
A) Zlita aluminija in mangana (Al-Mn) B) Zlita natrija in kadmija (NaCd2) C) Zlita niklja in titana (Ni-Ti) D) Zlita zlata in kadmija (Au-Cd)
A) Linus Pauling, 1923 B) Linus Pauling, 1955 C) Dan Shechtman, 1984 D) Dan Shechtman, 2011
A) Dvakratna simetrija B) Štirikratna simetrija C) Petkratna simetrija D) Šestkratna simetrija
A) Icosahedrit Al63Cu24Fe13 B) NaCd2 C) Au-Cd D) Ni-Ti
A) Dan Shechtman B) Linus Pauling C) Raziskovalci zlitin Ni-Ti D) Raziskovalci zlitin Au-Cd
A) Niels Bohr B) Albert Einstein C) Jien-Wei Yeh D) Enrico Fermi
A) Al2O3 B) Fe3C C) Ti3SiC2 D) CuZn |
Ustvarjeno z That Quiz —
kjer je izdelava in reševanje testov narejena enostavno za matematiko in ostale predmete.