Kovine - Test
A) Aluminij B) Zlato C) Baker D) Silver
A) Iron B) Merkur C) Vodilni D) Cink
A) Aluminij B) Silver C) Iron D) Baker
A) Krom B) Nikelj C) Cink D) Aluminij
A) Zlato B) Baker C) Aluminij D) Silver
A) Baker B) Zlato C) Iron D) Aluminij
A) Silver B) Titan C) Baker D) Amalgam
A) Zlato B) Iron C) Platinum D) Baker
A) Aluminij B) Titan C) Jeklo D) Baker
A) Baker B) Volfram C) Zlato D) Silver
A) Medeninasti B) Baker C) Titan D) Jeklo
A) Aluminij B) Baker C) Cink D) Silver
A) Baker B) Iron C) Titan D) Silver
A) Titan B) Cink C) Zlato D) Nikelj
A) Silicij B) Iron C) Zlato D) Aluminij
A) Iz latinske besede 'metallum', ki pomeni 'ruda'. B) Iz sanskrske besede 'mrita', ki pomeni 'mineral'. C) Iz starogrške besede 'métallon', ki pomeni 'rudnik, kamnolom, kovina'. D) Iz starangleške besede 'mete', ki pomeni 'snov'.
A) Nerefleksivnost. B) Visoke točke tališča. C) Dobro prevajanje električne energije in toplote. D) Krhkost.
A) Študij plinov. B) Študij netalnih mineralov. C) Študij organskih spojin. D) Splošna znanost o kovinah.
A) Bakro B) Litij (0,534 g/cm3) C) Železo D) Zlato
A) Ionska vezava B) Nenapredna kovinska vezava C) Kovalentna vezava D) Vodikova vezava
A) Kubična struktura, podobna strukturi diamanta. B) Preprosta kubična. C) Kvadratna gostopakovana (fcc) in šestkotna gostopakovana (hcp). D) Kvadratna prostorsko centrirana (bcc).
A) Pretvorba v plin. B) Postopoma se spremeni v kovina. C) Ostane netalna snov. D) Ustvari zlitje z drugimi elementi.
A) Izgledajo neprozorno. B) Oddajajo svetlobo. C) So prosojni. D) So prozorni.
A) 8,9 g/cm³ B) 4,5 g/cm³ C) 22,59 g/cm³ D) 7,9 g/cm³
A) To lahko naredi kovine krhke. B) To lahko povzroči, da kovine prenehajo biti prevodne. C) To lahko povzroči premike strukturnih napak, kot so meje zrn in dislokacije. D) Nima nobenega vpliva.
A) Natrij B) Magnezij C) Aluminij D) Litij
A) Embalaža za živila B) Gradnja visokih zgradb in mostov C) Proizvodnja tekstila D) Samo ohišja za elektronske naprave
A) Uporabljata se samo zlato in srebro. B) Plemenite kovine se ne uporabljajo več. C) Kovine, ki se uporabljajo za izdelavo kovancev, obsegajo najmanj 23 kemijskih elementov. D) Uporabljajo se samo za izdelavo nakita.
A) Mat B) Neprehledna C) Prosojna D) Svetleč
A) Visok koeficient toplotne razširitve. B) Prisotnost velike energijske vrzeli med valenčnimi in prevodnimi pasovi. C) Elektronska struktura z delokaliziranimi elektronskimi stanjami v bližini nivoja Fermija. D) Nizka gostota prostih elektronov.
A) Srebro. B) Plutonij. C) Mangan. D) Zlato.
A) Statistika Fermi-Dirac. B) Zakon Wiedemann–Franz. C) Kirchhoffov zakon. D) Ohmov zakon.
A) Samo z fononi. B) Z elektroni, ki prevajajo toploto. C) Z sevanjem. D) Z konvekcijo v tekoči fazi.
A) Model prostih elektronov. B) Bohrov model. C) Idealni plinski zakon. D) Kinetična molekularna teorija.
A) Newtonove zakone. B) Termodinamika. C) Teorija funkcionala gostote. D) Klasična mehanika.
A) Kislinski oksidi B) Nevtralni oksidi C) Amfoterni oksidi D) Osnovni oksidi
A) Dušik B) Kisik C) Arsen D) Žveplo
A) Električna napeljava B) Gradbeništvo C) Embalaža za živila D) Avtomobilska barva
A) Zlitine magnezija B) Zlitine aluminija C) Zlitine bakra D) Zlitine železa
A) Osnovna snov B) Nevtralna C) Izrazito kislina D) Amfoter
A) Vijolična B) Temno modra C) Svetlo modra D) Rumena
A) Fermij B) Francij C) Oganeson D) Astatin
A) Med 1000 in 1500 °C B) Nad 2000 °C C) Okoli 500 °C D) Pod 1000 °C
A) Nizka tališče B) Odpornost proti koroziji C) Magnetizem D) Krhkost
A) Odpornost proti koroziji B) Enostavno oksidiranje ali korozija C) Visoka gospodarska vrednost D) Krhkost
A) Industrijska oprema B) Električna prevodnost C) Dekorativne namene D) Strukturne aplikacije
A) Katalizatorji za vozila B) Ohranjanje živil C) Kmetijska gnojila D) Predelava tekstila
A) Bakro B) Aluminij C) Bizmut D) Zlato
A) Platina B) Srebro C) Zlato D) Nikelj
A) Nizka lastna vrednost B) Enaka vrednost kot dragocenih kovinah C) Višja vrednost kot dragocenih kovinah D) Visoka lastna vrednost
A) Združitev nevtronskih zvezd B) Ujetje nevtronov C) Zvezdna nukleosinteza D) Planetna kondenzacija
A) Obe procesa vključujeta hiten zajem nevtronov. B) S-proces preskače nestabilna jedra, medtem ko to r-proces ne. C) S-proces vključuje počasen zajem nevtronov, ki omogoča beta-razpad, medtem ko se r-proces odvija hitro, brez časa za razpad. D) R-proces ustvarja samo elemente, ki so lažji od železa.
A) Žrtev B) Grafen C) Železo D) Bakrovo
A) Nukleosinteza v zvezdah B) s-proces C) r-proces D) Planetna kondenzacija
A) 75% B) 50% C) 10% D) Približno 25%
A) Samorodni kovine B) Sulfidni minerali z visoko gostoto C) Silikatni minerali z nizko gostoto D) Karbonati
A) 10.000 milj B) Približno 700 svetlobnih let C) 100 kilometrov D) 500 metrov
A) Piro metalurgija B) Tehnike za iskanje nahajališč C) Elektroliza D) Procesi recikliranja
A) Hidrometalurgija B) Topljenje z uporabo ogljika C) Elektroliza D) Pirometalurgija
A) 20. stoletje B) 19. stoletje C) 13. stoletje D) 18. stoletje
A) Bron B) Jeklo C) Toledsko jeklo D) Tumbaga
A) Toledo, Španija, okoli 500 let pred našim štetjem. B) Predkolumbova Amerika, med leti 300 in 500 našega štetja. C) Anatolija, okoli 1800 let pred našim štetjem. D) Iranska planota, v petem tisočletju pred našim štetjem.
A) 1800 pr. n. št. B) Med punskimi vojnami C) V pozni fazi tretjega tisočletja pr. n. št. D) Okoli leta 2000 pr. n. št.
A) Arheološko najdišče v Anatoliji (Kaman-Kalehöyük) B) Egiptovski grobnice C) Panama in Kostarika pred Kolumbovim prihodom D) Iranska planota
A) Američani pred Kolumbovim prihodom B) Stari Kitajci C) Izvirni Ekvadorci D) Rim, preko Hanibala
A) Pitagora B) Aristotel C) Platon D) Sokrates
A) Albertus Magnus B) Georgius Agricola C) Vannoccio Biringuccio D) Antonio de Ulloa
A) Meteorologija B) De Re Metallica C) De Natura Fossilium D) De la Pirotechnia (1540)
A) Do leta 1960. B) 1800-ta leta. C) 1700-ta leta. D) 1900-ta leta.
A) 1910 B) 1886 C) 1824 D) 1809
A) Visoka gostota B) Nizka gostota C) Majhna teža D) Kemijska reaktivnost
A) 1886 B) 1910 C) 1824 D) 1937
A) Cessna 172 B) Boeing 747 C) Concorde D) F-100 Super Sabre
A) 1937 B) 1971 C) 1960 D) 1950
A) 1890-ta B) 1886 C) 1824 D) 1910
A) Aluminij B) Skandij C) Titan D) Železo
A) Druga svetovna vojna B) Prva svetovna vojna C) Korejska vojna D) Hladna vojna
A) 50% B) 95% C) 85% D) 99,9%
A) Japonska B) ZSSR C) Francija D) Nemčija
A) 1932 B) 1910 C) 1960-ta leta D) 1950-ta leta
A) Henry Bessemer B) Clark in Woods C) Von Welsbach D) Pierre Berthier
A) Pierre Berthier B) Clark in Woods C) Von Welsbach D) Henry Bessemer
A) 1855 B) 1912 C) 1872 D) 1906
A) Element št. 71, kasiopej (kasneje znan kot lutecij) B) Element št. 75 C) Element št. 72 D) Element št. 82
A) Renij B) Lutecij C) Kasiopeja D) Hafnium
A) 1940 B) 1912 C) 1944 D) 1945
A) Uran B) Plutonij C) Neptunij D) Curij
A) Odpornost proti oksidaciji B) Slaba odpornost proti koroziji C) Trdnost pri visokih temperaturah D) Dobra duktilnost pri nizkih temperaturah
A) 1975 B) 1960 C) 1949 D) 1952
A) CuZrAl B) Au75Si25 C) Ni80P20 D) Fe70Ni30
A) Gradbeništvo B) Embalaža za živila C) Visoko učinkoviti transformatorji D) Tekstilna industrija
A) Vodik B) Dušik C) Ogljik D) Kisik
A) Prosojnost B) Visoka toplotna prevodnost C) Nizka gostota D) Posebne magnetne lastnosti
A) Zlita niklja in titana (Ni-Ti) B) Zlita aluminija in mangana (Al-Mn) C) Zlita zlata in kadmija (Au-Cd) D) Zlita natrija in kadmija (NaCd2)
A) Linus Pauling, 1923 B) Dan Shechtman, 2011 C) Linus Pauling, 1955 D) Dan Shechtman, 1984
A) Šestkratna simetrija B) Štirikratna simetrija C) Dvakratna simetrija D) Petkratna simetrija
A) Au-Cd B) NaCd2 C) Icosahedrit Al63Cu24Fe13 D) Ni-Ti
A) Raziskovalci zlitin Au-Cd B) Dan Shechtman C) Linus Pauling D) Raziskovalci zlitin Ni-Ti
A) Enrico Fermi B) Albert Einstein C) Niels Bohr D) Jien-Wei Yeh
A) Fe3C B) CuZn C) Ti3SiC2 D) Al2O3 |
Ustvarjeno z That Quiz —
kjer je izdelava in reševanje testov narejena enostavno za matematiko in ostale predmete.