Kovine - Test
A) Zlato B) Aluminij C) Baker D) Silver
A) Vodilni B) Cink C) Merkur D) Iron
A) Silver B) Iron C) Aluminij D) Baker
A) Cink B) Krom C) Nikelj D) Aluminij
A) Zlato B) Baker C) Aluminij D) Silver
A) Aluminij B) Baker C) Iron D) Zlato
A) Titan B) Silver C) Amalgam D) Baker
A) Iron B) Platinum C) Zlato D) Baker
A) Jeklo B) Baker C) Aluminij D) Titan
A) Silver B) Baker C) Volfram D) Zlato
A) Jeklo B) Baker C) Medeninasti D) Titan
A) Aluminij B) Silver C) Baker D) Cink
A) Baker B) Titan C) Iron D) Silver
A) Titan B) Cink C) Zlato D) Nikelj
A) Aluminij B) Zlato C) Silicij D) Iron
A) Iz starogrške besede 'métallon', ki pomeni 'rudnik, kamnolom, kovina'. B) Iz sanskrske besede 'mrita', ki pomeni 'mineral'. C) Iz latinske besede 'metallum', ki pomeni 'ruda'. D) Iz starangleške besede 'mete', ki pomeni 'snov'.
A) Krhkost. B) Visoke točke tališča. C) Nerefleksivnost. D) Dobro prevajanje električne energije in toplote.
A) Študij plinov. B) Študij netalnih mineralov. C) Študij organskih spojin. D) Splošna znanost o kovinah.
A) Železo B) Litij (0,534 g/cm3) C) Zlato D) Bakro
A) Vodikova vezava B) Ionska vezava C) Nenapredna kovinska vezava D) Kovalentna vezava
A) Kubična struktura, podobna strukturi diamanta. B) Preprosta kubična. C) Kvadratna gostopakovana (fcc) in šestkotna gostopakovana (hcp). D) Kvadratna prostorsko centrirana (bcc).
A) Postopoma se spremeni v kovina. B) Pretvorba v plin. C) Ostane netalna snov. D) Ustvari zlitje z drugimi elementi.
A) So prosojni. B) So prozorni. C) Oddajajo svetlobo. D) Izgledajo neprozorno.
A) 7,9 g/cm³ B) 8,9 g/cm³ C) 22,59 g/cm³ D) 4,5 g/cm³
A) To lahko naredi kovine krhke. B) To lahko povzroči, da kovine prenehajo biti prevodne. C) Nima nobenega vpliva. D) To lahko povzroči premike strukturnih napak, kot so meje zrn in dislokacije.
A) Litij B) Natrij C) Magnezij D) Aluminij
A) Gradnja visokih zgradb in mostov B) Samo ohišja za elektronske naprave C) Embalaža za živila D) Proizvodnja tekstila
A) Uporabljata se samo zlato in srebro. B) Plemenite kovine se ne uporabljajo več. C) Kovine, ki se uporabljajo za izdelavo kovancev, obsegajo najmanj 23 kemijskih elementov. D) Uporabljajo se samo za izdelavo nakita.
A) Prosojna B) Mat C) Svetleč D) Neprehledna
A) Nizka gostota prostih elektronov. B) Elektronska struktura z delokaliziranimi elektronskimi stanjami v bližini nivoja Fermija. C) Prisotnost velike energijske vrzeli med valenčnimi in prevodnimi pasovi. D) Visok koeficient toplotne razširitve.
A) Srebro. B) Mangan. C) Zlato. D) Plutonij.
A) Statistika Fermi-Dirac. B) Kirchhoffov zakon. C) Zakon Wiedemann–Franz. D) Ohmov zakon.
A) Z sevanjem. B) Samo z fononi. C) Z elektroni, ki prevajajo toploto. D) Z konvekcijo v tekoči fazi.
A) Kinetična molekularna teorija. B) Idealni plinski zakon. C) Bohrov model. D) Model prostih elektronov.
A) Termodinamika. B) Klasična mehanika. C) Newtonove zakone. D) Teorija funkcionala gostote.
A) Osnovni oksidi B) Kislinski oksidi C) Nevtralni oksidi D) Amfoterni oksidi
A) Dušik B) Arsen C) Žveplo D) Kisik
A) Električna napeljava B) Embalaža za živila C) Gradbeništvo D) Avtomobilska barva
A) Zlitine bakra B) Zlitine aluminija C) Zlitine magnezija D) Zlitine železa
A) Izrazito kislina B) Amfoter C) Osnovna snov D) Nevtralna
A) Svetlo modra B) Rumena C) Temno modra D) Vijolična
A) Fermij B) Francij C) Astatin D) Oganeson
A) Nad 2000 °C B) Med 1000 in 1500 °C C) Okoli 500 °C D) Pod 1000 °C
A) Nizka tališče B) Odpornost proti koroziji C) Magnetizem D) Krhkost
A) Visoka gospodarska vrednost B) Odpornost proti koroziji C) Enostavno oksidiranje ali korozija D) Krhkost
A) Električna prevodnost B) Dekorativne namene C) Strukturne aplikacije D) Industrijska oprema
A) Katalizatorji za vozila B) Kmetijska gnojila C) Predelava tekstila D) Ohranjanje živil
A) Zlato B) Aluminij C) Bakro D) Bizmut
A) Srebro B) Platina C) Nikelj D) Zlato
A) Višja vrednost kot dragocenih kovinah B) Nizka lastna vrednost C) Visoka lastna vrednost D) Enaka vrednost kot dragocenih kovinah
A) Ujetje nevtronov B) Zvezdna nukleosinteza C) Planetna kondenzacija D) Združitev nevtronskih zvezd
A) Obe procesa vključujeta hiten zajem nevtronov. B) S-proces preskače nestabilna jedra, medtem ko to r-proces ne. C) R-proces ustvarja samo elemente, ki so lažji od železa. D) S-proces vključuje počasen zajem nevtronov, ki omogoča beta-razpad, medtem ko se r-proces odvija hitro, brez časa za razpad.
A) Bakrovo B) Žrtev C) Železo D) Grafen
A) Nukleosinteza v zvezdah B) r-proces C) s-proces D) Planetna kondenzacija
A) Približno 25% B) 75% C) 10% D) 50%
A) Karbonati B) Silikatni minerali z nizko gostoto C) Samorodni kovine D) Sulfidni minerali z visoko gostoto
A) 100 kilometrov B) Približno 700 svetlobnih let C) 10.000 milj D) 500 metrov
A) Piro metalurgija B) Procesi recikliranja C) Tehnike za iskanje nahajališč D) Elektroliza
A) Hidrometalurgija B) Elektroliza C) Pirometalurgija D) Topljenje z uporabo ogljika
A) 20. stoletje B) 13. stoletje C) 18. stoletje D) 19. stoletje
A) Toledsko jeklo B) Tumbaga C) Jeklo D) Bron
A) Iranska planota, v petem tisočletju pred našim štetjem. B) Toledo, Španija, okoli 500 let pred našim štetjem. C) Anatolija, okoli 1800 let pred našim štetjem. D) Predkolumbova Amerika, med leti 300 in 500 našega štetja.
A) Okoli leta 2000 pr. n. št. B) V pozni fazi tretjega tisočletja pr. n. št. C) Med punskimi vojnami D) 1800 pr. n. št.
A) Arheološko najdišče v Anatoliji (Kaman-Kalehöyük) B) Panama in Kostarika pred Kolumbovim prihodom C) Egiptovski grobnice D) Iranska planota
A) Američani pred Kolumbovim prihodom B) Rim, preko Hanibala C) Stari Kitajci D) Izvirni Ekvadorci
A) Aristotel B) Pitagora C) Sokrates D) Platon
A) Antonio de Ulloa B) Vannoccio Biringuccio C) Georgius Agricola D) Albertus Magnus
A) De Re Metallica B) De la Pirotechnia (1540) C) Meteorologija D) De Natura Fossilium
A) 1800-ta leta. B) 1700-ta leta. C) Do leta 1960. D) 1900-ta leta.
A) 1824 B) 1809 C) 1910 D) 1886
A) Visoka gostota B) Nizka gostota C) Majhna teža D) Kemijska reaktivnost
A) 1910 B) 1937 C) 1886 D) 1824
A) Concorde B) Boeing 747 C) Cessna 172 D) F-100 Super Sabre
A) 1971 B) 1937 C) 1950 D) 1960
A) 1890-ta B) 1886 C) 1910 D) 1824
A) Železo B) Aluminij C) Titan D) Skandij
A) Korejska vojna B) Hladna vojna C) Prva svetovna vojna D) Druga svetovna vojna
A) 95% B) 85% C) 50% D) 99,9%
A) Nemčija B) Japonska C) Francija D) ZSSR
A) 1960-ta leta B) 1910 C) 1950-ta leta D) 1932
A) Von Welsbach B) Henry Bessemer C) Pierre Berthier D) Clark in Woods
A) Von Welsbach B) Henry Bessemer C) Pierre Berthier D) Clark in Woods
A) 1872 B) 1855 C) 1912 D) 1906
A) Element št. 72 B) Element št. 71, kasiopej (kasneje znan kot lutecij) C) Element št. 75 D) Element št. 82
A) Hafnium B) Kasiopeja C) Lutecij D) Renij
A) 1912 B) 1940 C) 1945 D) 1944
A) Neptunij B) Curij C) Uran D) Plutonij
A) Odpornost proti oksidaciji B) Slaba odpornost proti koroziji C) Dobra duktilnost pri nizkih temperaturah D) Trdnost pri visokih temperaturah
A) 1949 B) 1960 C) 1975 D) 1952
A) Ni80P20 B) Fe70Ni30 C) Au75Si25 D) CuZrAl
A) Tekstilna industrija B) Embalaža za živila C) Visoko učinkoviti transformatorji D) Gradbeništvo
A) Ogljik B) Kisik C) Dušik D) Vodik
A) Prosojnost B) Visoka toplotna prevodnost C) Nizka gostota D) Posebne magnetne lastnosti
A) Zlita niklja in titana (Ni-Ti) B) Zlita natrija in kadmija (NaCd2) C) Zlita zlata in kadmija (Au-Cd) D) Zlita aluminija in mangana (Al-Mn)
A) Linus Pauling, 1955 B) Linus Pauling, 1923 C) Dan Shechtman, 1984 D) Dan Shechtman, 2011
A) Petkratna simetrija B) Dvakratna simetrija C) Štirikratna simetrija D) Šestkratna simetrija
A) NaCd2 B) Icosahedrit Al63Cu24Fe13 C) Au-Cd D) Ni-Ti
A) Dan Shechtman B) Linus Pauling C) Raziskovalci zlitin Au-Cd D) Raziskovalci zlitin Ni-Ti
A) Niels Bohr B) Enrico Fermi C) Albert Einstein D) Jien-Wei Yeh
A) Al2O3 B) Fe3C C) Ti3SiC2 D) CuZn |
Ustvarjeno z That Quiz —
kjer je izdelava in reševanje testov narejena enostavno za matematiko in ostale predmete.