Karl Marx
A) 1867 B) 1900 C) 1848 D) 1818
A) Rusija B) Nemčija C) Anglija D) Francija
A) Das Kapital B) Komunistična načela C) Komunistični manifest D) Kapitalizem in družba
A) Josip Stalin B) Vladimir Lenin C) Friedrich Engels D) Leon Trocki
A) Proletariat B) Kmetje C) Buržoazija D) Lumpenproletariat
A) Proletariat B) Lumpenproletariat C) Buržoazija D) Prekariat
A) Revolucijski potencial B) Razredni boj C) Lažna zavest D) Dialektični materializem
A) Odvetnik B) Učitelj C) Novinar D) Doktor
A) Nietzsche B) Hegel C) Descartes D) Kant
A) Pariz B) London C) Berlin D) Moskva
A) Komunizem B) Kapitalizem C) Socializem D) Merkantilizem
A) Manifest proletariata B) Socializem: Nova vizija C) Komunistični manifest D) Das Kapital
A) Kapitalistična družba B) Socialistična utopija C) Komunistični manifest D) Kritika politične ekonomije
A) Pariz B) Bruselj C) London D) Berlin
A) Komunistična liga B) Anarhistična skupina Bakunina C) Mednarodna združenja delavcev (Prva internacionala) D) Socialdemokratična stranka
A) Napovedal je, da se bo stabiliziral in trajal nedoločen čas. B) Napovedal je, da bo ustvarjal notranje nasprotja, ki bodo privedla do njegove samozunastavitve. C) Napovedal je, da bo privedel do utopične družbe. D) Napovedal je, da bo pripeljal do splošnega blagostanja.
A) Pokopališče Mount Auburn B) Pokopališče Père Lachaise C) Zabavni dom Westminster D) Pokopališče Highgate
A) Anarhizem B) Marksizem-leninizem C) Konservativizem D) Liberalizem
A) Heglove ideje in druge sodobne ideologije. B) Umetnost njegove dobe. C) Vojaške taktike. D) Tehnološki napredek.
A) Raziskoval je reforme v izobraževanju. B) Osredotočal se je na okoljske probleme. C) Del je obravnaval revolucijo, državo in prehod v komunizem. D) Analiziral je modele gospodarske rasti.
A) Britansko B) Francosko C) Pruško D) Rusko
A) 25. december 1819 B) 5. maj 1818 C) 1. januar 1820 D) 15. marec 1817
A) Berlin B) Trier C) Bonn D) Düsseldorf
A) Protestantizem B) Katolištvo C) Islam D) Judaizem
A) Klasični liberalec B) Komunist C) Konservativec D) Monarhist
A) Henriette Pressburg se je poročila z Gerardom Philipsom. B) Sophie Pressburg se je poročila z Lionom Philipsom. C) Sophie Pressburg se je poročila z Heinrichom Marxom. D) Henriette Pressburg se je poročila z Lionom Philipsom.
A) 1818 B) 1819 C) 1821 D) 1820
A) 15. marec 1826 B) 28. avgust 1824 C) 25. december 1825 D) 1. januar 1823
A) Literatura B) Filozofija C) Prav D) Zgodovina
A) Kulturni klub Trier B) Boruški korpus C) Gimnazija v Trierju D) Klub pesnikov
A) Jenny von Westphalen B) Ludwig von Westphalen C) Bruno Bauer D) Adolf Rutenberg
A) Ludwig von Westphalen B) Karl von Savigny C) Eduard Gans D) Georg Wilhelm Friedrich Hegel
A) Berlin B) Trier C) Jena D) Kreuznach
A) Ludwig Feuerbach B) Eduard Gans C) Karl von Savigny D) Bruno Bauer
A) Zgodovinska šola prava B) Filozofija religije C) Metafizične predpostavke D) Dialektična metoda
A) Hegelova filozofija religije B) Razlika med demokritovsko in epikurejsko filozofijo narave C) Archiv des Atheismus (Arhiv ateizma) D) Rheinische Zeitung
A) Kölnski dnevnik B) Arhiv ateizma C) Berliner Zeitung D) Rheinische Zeitung (Novice iz Renske province)
A) 1844 B) 1839 C) 1845 D) 1843
A) Vorwärts! B) Deutsch-Französische Jahrbücher C) Sveto družina D) Das Kapital
A) Mihail Bakunin B) Heinrich Heine C) Bruno Bauer D) Friedrich Engels
A) "O judovskem vprašanju" B) "Uvod k prispevku za kritiko Hegelove filozofije prava" C) Sveto družina D) Teze o Feuerbachu
A) Rusija B) Anglija C) Francija D) Nemške države
A) Berlin B) Bruselj C) Ulica Vaneau D) Café de la Régence
A) Das Kapital B) "Teze o Feuerbachu" C) Ekonomska in filozofska rokopisa D) Sveto družina
A) Komunizem B) Utopični socializem C) Liberalizem D) Znanstveni socializem
A) Politična ekonomija, ki zanemarja razredno borbo. B) Filozofija, ki daje prednost abstraktni realnosti pred fizičnim svetom. C) Hegelova dialektika, ker je preveč idealistična. D) Utopični socializem, ker je nerealen.
A) Belgija B) Nemčija C) Francija D) Anglija
A) Meščanstvo B) Utopični socialistični C) Anarhisti D) Mladi Hegelovci
A) 1. maj 1867 B) 25. december 1859 C) 15. avgust 1871 D) 21. februar 1848
A) Helene Demuth B) Mary Burns C) Ludmilla Assing D) Jenny von Westphalen
A) Ni bil seznanjen B) Je bil indiferenten C) Podpiral je D) Je bil proti
A) Pariz B) Bruxelles C) Berlin D) London
A) Marx je podpiral takojšen upor, medtem ko sta ga Willich/Schapper nasprotovala. B) Willich/Schapper sta zahtevala takojšen upor, kar je Marx označil kot 'avanturistično'. C) Konflikt o vlogo buržoazije. D) Nesoglasje glede selitve v London.
A) Pruska revija B) The New American Cyclopedia C) Južnoafriška revija D) New-York Daily Tribune
A) Wilhelm Pieper B) Charles Dana C) George Ripley D) Horace Greeley
A) Deset centov B) Pet centov C) En cent D) Dva centa
A) Podpirajo postopno odpravo suženjstva B) Prosuženjsko C) Protisuženjsko D) Neopredeljeno
A) Wilhelm Pieper B) Horace Greeley C) Charles Dana D) George Ripley
A) 25.000 izvodov. B) 100.000 izvodov. C) Približno 50.000 izvodov. D) 10.000 izvodov.
A) Radikalci B) Avanturisti C) Reformisti D) Konservativci
A) Teorije presežne vrednosti B) Gražanska vojna v Franciji C) Das Kapital D) Prispevek k kritiki politične ekonomije
A) Drugi zvezek B) Prvi zvezek C) Tretji zvezek D) Teorije presežne vrednosti
A) 1883 B) 1867 C) 1872 D) 1859
A) Nemški B) Ruski C) Francoski D) Angleški
A) Grundrisse der Kritik der Politischen Ökonomie B) Das Kapital C) Kritika Gotskega programa D) "Gražanska vojna v Franciji"
A) Ni bilo nobenih pomembnih razlik. B) Prve skupnosti so imele večjo vitalnost. C) Sodobne družbe so bile bolj odporne. D) Prve skupnosti so bile manj organizirane.
A) Sedem B) Tri C) Pet D) Devet
A) General B) Monsieur Ramboz C) Nym D) A. Williams
A) Qui Qui B) Moor C) Charley D) Stari Nick
A) Freddy B) Franziska C) Qui Qui D) Guido
A) Qui Qui B) Kakadou C) Nym D) Lenchen
A) Paul Lafargue B) Friedrich Engels C) Werner Blumenberg D) Sam Shuster
A) Hidradenitis suppurativa B) Pneumonija C) Revmatične bolečine D) Problemi z jetri
A) Celozrnate žitarice in oreščki. B) Magero meso in žitarice. C) Jedi z veliko začimbami, dimljena riba, ikra, kisli kumarici. D) Sveže sadje in zelenjava.
A) Revmatske bolečine B) Dolgotrajna nespečnost C) Pljučnica D) Vnetje oči
A) december 1881 B) 17. marec 1883 C) januar 1883 D) 14. marec 1883
A) 38.095 funtov B) 100 funtov C) 250 funtov D) 500 funtov
A) Friedrich Engels B) Eric Hobsbawm C) Wilhelm Liebknecht D) Ray Lankester
A) Pneumonija (pljučnica) B) Tuberculosis (tuberkuloza) C) Kolera D) Rinitis (vnetje sluznice nosu)
A) Wilhelm Liebknecht B) Paul Lafargue C) Friedrich Engels D) Jose Mesa y Leompart
A) Zgodovinar B) Zoolog C) Kemik D) Filozof
A) December 1881 B) Marec 1883 C) Novembr 1954 D) Januar 1885
A) 38.095 dolarjev B) 6,8 milijonov dolarjev C) 250.000 dolarjev D) 10 milijonov dolarjev
A) Ekonomija ponudbe B) Teorija krize C) Behavioralna ekonomija D) Monetarizem
A) Rimsko pravo B) Židovska dediščina C) Grška filozofija D) Kitajska filozofija
A) Empirična opazovanja B) Spekulativna filozofija C) Metafizika D) Polemike
A) Kot na orodje za družbene spremembe. B) Kot na temelj kritične metode. C) Kot na bistveno za razumevanje družbe. D) Kot na ideologijo.
A) Ključni ugotovitve B) Človeška narava C) Spekulativna filozofija D) Delovna sila
A) Izolacija od materialnih predmetov B) Zastoj v človeškem razvoju C) Ohranitev obstoječe ureditve D) Preobrazba človeške narave
A) Despotizem kapitala. B) Gattungswesen, ali vrstna bit. C) Spekulativna filozofija. D) Odcepljenost.
A) Abstraktno razmišljanje. B) Ohranjanje naravnih zmožnosti. C) Duhovni razvoj posameznika. D) Vplivanje na konkretne, materialne predmete.
A) Kot duhovni razvoj. B) V materialno 'delo'. C) V spekulativno filozofijo. D) Kot metafizično dejavnost.
A) Človeka definira spekulativna filozofija. B) Človek je izključno duhovno in abstraktno bitje. C) Človek je telesno, realno, senzibilno in objektivno bitje z naravnimi sposobnostmi. D) Človek obstaja brez materialnih predmetov.
A) Dušni razvoj B) Spekulativna filozofija C) Delovna sila D) Metafizična esenca
A) Pan-slavizem. B) Socializem. C) Anarhizem. D) Liberalizem.
A) Nobena; vse slavjanske države so bile revolucionarne. B) Vse, razen Poljakov. C) Samo Čehi in Hrvati. D) Samo Rusi.
A) Mao Zedong B) Nelson Mandela C) Vladimir Lenin D) Fidel Castro
A) Maoizem B) Leninizem C) Trotskyizem D) Libertarianizem
A) Chemnitz B) Hamburg C) Leipzig D) Dresden |
Ustvarjeno z That Quiz —
stran z matematičnimi testi za učence za vse stopnje.