![]()
A) Energija se ohranja v vseh stanjih B) Naenkrat lahko obstaja samo eno stanje. C) Države lahko obstajajo samo neodvisno. D) Stanje je lahko kombinacija več stanj.
A) Elektromagnetno polje B) Energijski val C) Kvant svetlobe D) Delec z maso
A) Delci imajo tako valovne kot delčne lastnosti. B) Valovi se ne morejo obnašati kot delci C) Dvojnost izkazuje le svetloba D) Delci obstajajo le kot valovi
A) Albert Einstein B) Richard Feynman C) Niels Bohr D) Max Planck
A) Delci se na določeni razdalji medsebojno odbijajo B) Delci drug na drugega ne vplivajo. C) Dva delca se povežeta in si delita lastnosti. D) Delci se združijo v enega.
A) sproščanje svetlobe iz vzbujenih atomov B) Absorpcija fotonov z elektroni C) Razprševanje svetlobe v mediju D) Emisija elektronov, ko svetloba pade na snov
A) Pridobivanje mase pri visoki energiji B) prehajajo ovire, ki jih klasično ne bi smeli. C) Izbrizgavanje energije v vakuum D) zaustavite premikanje za nedoločen čas
A) Lastnosti atomskih orbital B) Hitrost svetlobe C) Gostota delca D) Masa atoma
A) Oblika plazme B) Tekočina pod visokim tlakom C) Plin pri sobni temperaturi D) Stanje snovi pri temperaturi blizu absolutne ničle.
A) Dva enaka fermiona ne moreta zavzeti istega kvantnega stanja B) Vsi delci lahko zasedajo isti prostor C) Delci imajo naključno izključevanje D) Fermioni in bozoni se lahko prosto združujejo
A) Zanika načelo negotovosti B) Trdi, da delci obstajajo brez opazovanja. C) Opisuje naravo kolapsa valovne funkcije D) Opredeljuje klasično fiziko
A) Naključno gibanje delcev B) Učinki temperaturnih sprememb C) Fazno razmerje med kvantnimi stanji D) Hitrost zvoka
A) Mass. B) Gostota. C) Obremenitev. D) Valovna dolžina.
A) Nevtrino. B) Delci alfa. C) Delci beta. D) Photon.
A) Ion. B) Molekula. C) Atom. D) Kvark.
A) Fermioni. B) Bosoni. C) Fotoni. D) Nevtroni.
A) Max Planck B) Niels Bohr C) Albert Einstein D) Richard Feynman
A) Einsteinove enačbe. B) Schrödingerjeva enačba. C) Maxwellove enačbe. D) Newtonovi zakoni.
A) Meritve so vedno natančne B) Merjenje vpliva na kvantna stanja C) Opazovanje ustvarja maso D) Opazovalci so nepomembni za kvantne dogodke
A) Kvantna prepletenost. B) Dvojnost valov in delcev. C) Superpozicija. D) Heisenbergova negotovost.
A) Načelo ohranjanja. B) Načelo superpozicije. C) Paulijevo izključitveno načelo. D) Načelo negotovosti.
A) Werner Heisenberg. B) Niels Bohr. C) Albert Einstein. D) Max Planck.
A) Poskus z dvojno režo. B) Thomsonov poskus s katodnimi žarki. C) Millikanov poskus s kapljicami olja. D) Rutherfordov poskus z zlato folijo.
A) Dekoherenca. B) Zlom. C) Termodinamika. D) Enotna evolucija.
A) Obravnava le optične pojave. B) Združuje kvantno mehaniko in relativnost. C) Ni povezana s fiziko delcev. D) Opisuje klasično gibanje
A) Delec s spinom, ki je napol celoštevilski B) stanje, ki ni delcev C) Vrsta elektromagnetnega valovanja D) Delec z neskončno maso
A) Toplotne emisije B) Fotoelektrični učinek C) Kvantno tuneliranje D) Comptonovo sipanje
A) Niels Bohr B) Albert Einstein C) Max Planck D) Louis de Broglie
A) Orientacija orbital. B) Oblika orbite. C) Skupni kotni moment. D) Glavni energijski nivo. |