![]()
A) Naenkrat lahko obstaja samo eno stanje. B) Države lahko obstajajo samo neodvisno. C) Stanje je lahko kombinacija več stanj. D) Energija se ohranja v vseh stanjih
A) Kvant svetlobe B) Delec z maso C) Energijski val D) Elektromagnetno polje
A) Delci obstajajo le kot valovi B) Delci imajo tako valovne kot delčne lastnosti. C) Valovi se ne morejo obnašati kot delci D) Dvojnost izkazuje le svetloba
A) Albert Einstein B) Max Planck C) Niels Bohr D) Richard Feynman
A) Dva delca se povežeta in si delita lastnosti. B) Delci drug na drugega ne vplivajo. C) Delci se na določeni razdalji medsebojno odbijajo D) Delci se združijo v enega.
A) Emisija elektronov, ko svetloba pade na snov B) Absorpcija fotonov z elektroni C) sproščanje svetlobe iz vzbujenih atomov D) Razprševanje svetlobe v mediju
A) prehajajo ovire, ki jih klasično ne bi smeli. B) Pridobivanje mase pri visoki energiji C) zaustavite premikanje za nedoločen čas D) Izbrizgavanje energije v vakuum
A) Masa atoma B) Gostota delca C) Lastnosti atomskih orbital D) Hitrost svetlobe
A) Tekočina pod visokim tlakom B) Stanje snovi pri temperaturi blizu absolutne ničle. C) Oblika plazme D) Plin pri sobni temperaturi
A) Delci imajo naključno izključevanje B) Dva enaka fermiona ne moreta zavzeti istega kvantnega stanja C) Fermioni in bozoni se lahko prosto združujejo D) Vsi delci lahko zasedajo isti prostor
A) Trdi, da delci obstajajo brez opazovanja. B) Opisuje naravo kolapsa valovne funkcije C) Opredeljuje klasično fiziko D) Zanika načelo negotovosti
A) Fazno razmerje med kvantnimi stanji B) Naključno gibanje delcev C) Hitrost zvoka D) Učinki temperaturnih sprememb
A) Obremenitev. B) Valovna dolžina. C) Gostota. D) Mass.
A) Photon. B) Nevtrino. C) Delci alfa. D) Delci beta.
A) Kvark. B) Molekula. C) Ion. D) Atom.
A) Fermioni. B) Bosoni. C) Fotoni. D) Nevtroni.
A) Max Planck B) Albert Einstein C) Niels Bohr D) Richard Feynman
A) Newtonovi zakoni. B) Maxwellove enačbe. C) Einsteinove enačbe. D) Schrödingerjeva enačba.
A) Opazovanje ustvarja maso B) Opazovalci so nepomembni za kvantne dogodke C) Merjenje vpliva na kvantna stanja D) Meritve so vedno natančne
A) Kvantna prepletenost. B) Dvojnost valov in delcev. C) Heisenbergova negotovost. D) Superpozicija.
A) Načelo superpozicije. B) Načelo ohranjanja. C) Paulijevo izključitveno načelo. D) Načelo negotovosti.
A) Max Planck. B) Niels Bohr. C) Albert Einstein. D) Werner Heisenberg.
A) Thomsonov poskus s katodnimi žarki. B) Poskus z dvojno režo. C) Millikanov poskus s kapljicami olja. D) Rutherfordov poskus z zlato folijo.
A) Termodinamika. B) Dekoherenca. C) Zlom. D) Enotna evolucija.
A) Opisuje klasično gibanje B) Združuje kvantno mehaniko in relativnost. C) Obravnava le optične pojave. D) Ni povezana s fiziko delcev.
A) stanje, ki ni delcev B) Delec s spinom, ki je napol celoštevilski C) Delec z neskončno maso D) Vrsta elektromagnetnega valovanja
A) Fotoelektrični učinek B) Comptonovo sipanje C) Toplotne emisije D) Kvantno tuneliranje
A) Niels Bohr B) Louis de Broglie C) Albert Einstein D) Max Planck
A) Skupni kotni moment. B) Oblika orbite. C) Orientacija orbital. D) Glavni energijski nivo. |