![]()
A) Naenkrat lahko obstaja samo eno stanje. B) Stanje je lahko kombinacija več stanj. C) Države lahko obstajajo samo neodvisno. D) Energija se ohranja v vseh stanjih
A) Kvant svetlobe B) Elektromagnetno polje C) Delec z maso D) Energijski val
A) Valovi se ne morejo obnašati kot delci B) Delci imajo tako valovne kot delčne lastnosti. C) Delci obstajajo le kot valovi D) Dvojnost izkazuje le svetloba
A) Richard Feynman B) Niels Bohr C) Albert Einstein D) Max Planck
A) Delci se na določeni razdalji medsebojno odbijajo B) Delci drug na drugega ne vplivajo. C) Dva delca se povežeta in si delita lastnosti. D) Delci se združijo v enega.
A) Razprševanje svetlobe v mediju B) Emisija elektronov, ko svetloba pade na snov C) Absorpcija fotonov z elektroni D) sproščanje svetlobe iz vzbujenih atomov
A) zaustavite premikanje za nedoločen čas B) Pridobivanje mase pri visoki energiji C) Izbrizgavanje energije v vakuum D) prehajajo ovire, ki jih klasično ne bi smeli.
A) Hitrost svetlobe B) Gostota delca C) Masa atoma D) Lastnosti atomskih orbital
A) Plin pri sobni temperaturi B) Tekočina pod visokim tlakom C) Stanje snovi pri temperaturi blizu absolutne ničle. D) Oblika plazme
A) Delci imajo naključno izključevanje B) Dva enaka fermiona ne moreta zavzeti istega kvantnega stanja C) Fermioni in bozoni se lahko prosto združujejo D) Vsi delci lahko zasedajo isti prostor
A) Opisuje naravo kolapsa valovne funkcije B) Trdi, da delci obstajajo brez opazovanja. C) Opredeljuje klasično fiziko D) Zanika načelo negotovosti
A) Hitrost zvoka B) Učinki temperaturnih sprememb C) Naključno gibanje delcev D) Fazno razmerje med kvantnimi stanji
A) Gostota. B) Obremenitev. C) Valovna dolžina. D) Mass.
A) Delci alfa. B) Nevtrino. C) Photon. D) Delci beta.
A) Kvark. B) Atom. C) Molekula. D) Ion.
A) Nevtroni. B) Bosoni. C) Fotoni. D) Fermioni.
A) Niels Bohr B) Richard Feynman C) Max Planck D) Albert Einstein
A) Einsteinove enačbe. B) Newtonovi zakoni. C) Maxwellove enačbe. D) Schrödingerjeva enačba.
A) Opazovalci so nepomembni za kvantne dogodke B) Merjenje vpliva na kvantna stanja C) Opazovanje ustvarja maso D) Meritve so vedno natančne
A) Dvojnost valov in delcev. B) Kvantna prepletenost. C) Heisenbergova negotovost. D) Superpozicija.
A) Paulijevo izključitveno načelo. B) Načelo superpozicije. C) Načelo negotovosti. D) Načelo ohranjanja.
A) Werner Heisenberg. B) Albert Einstein. C) Niels Bohr. D) Max Planck.
A) Thomsonov poskus s katodnimi žarki. B) Rutherfordov poskus z zlato folijo. C) Millikanov poskus s kapljicami olja. D) Poskus z dvojno režo.
A) Enotna evolucija. B) Dekoherenca. C) Termodinamika. D) Zlom.
A) Obravnava le optične pojave. B) Združuje kvantno mehaniko in relativnost. C) Opisuje klasično gibanje D) Ni povezana s fiziko delcev.
A) Vrsta elektromagnetnega valovanja B) stanje, ki ni delcev C) Delec s spinom, ki je napol celoštevilski D) Delec z neskončno maso
A) Comptonovo sipanje B) Kvantno tuneliranje C) Toplotne emisije D) Fotoelektrični učinek
A) Louis de Broglie B) Max Planck C) Albert Einstein D) Niels Bohr
A) Glavni energijski nivo. B) Oblika orbite. C) Orientacija orbital. D) Skupni kotni moment. |