A) Naenkrat lahko obstaja samo eno stanje. B) Države lahko obstajajo samo neodvisno. C) Stanje je lahko kombinacija več stanj. D) Energija se ohranja v vseh stanjih
A) Delec z maso B) Energijski val C) Elektromagnetno polje D) Kvant svetlobe
A) Delci imajo tako valovne kot delčne lastnosti. B) Dvojnost izkazuje le svetloba C) Delci obstajajo le kot valovi D) Valovi se ne morejo obnašati kot delci
A) Albert Einstein B) Richard Feynman C) Max Planck D) Niels Bohr
A) Dva delca se povežeta in si delita lastnosti. B) Delci se na določeni razdalji medsebojno odbijajo C) Delci drug na drugega ne vplivajo. D) Delci se združijo v enega.
A) Razprševanje svetlobe v mediju B) Emisija elektronov, ko svetloba pade na snov C) sproščanje svetlobe iz vzbujenih atomov D) Absorpcija fotonov z elektroni
A) zaustavite premikanje za nedoločen čas B) Izbrizgavanje energije v vakuum C) Pridobivanje mase pri visoki energiji D) prehajajo ovire, ki jih klasično ne bi smeli.
A) Lastnosti atomskih orbital B) Gostota delca C) Hitrost svetlobe D) Masa atoma
A) Tekočina pod visokim tlakom B) Oblika plazme C) Stanje snovi pri temperaturi blizu absolutne ničle. D) Plin pri sobni temperaturi
A) Fermioni in bozoni se lahko prosto združujejo B) Dva enaka fermiona ne moreta zavzeti istega kvantnega stanja C) Vsi delci lahko zasedajo isti prostor D) Delci imajo naključno izključevanje
A) Opisuje naravo kolapsa valovne funkcije B) Trdi, da delci obstajajo brez opazovanja. C) Zanika načelo negotovosti D) Opredeljuje klasično fiziko
A) Načelo superpozicije. B) Načelo ohranjanja. C) Načelo negotovosti. D) Paulijevo izključitveno načelo.
A) Kvantna prepletenost. B) Heisenbergova negotovost. C) Superpozicija. D) Dvojnost valov in delcev.
A) Skupni kotni moment. B) Glavni energijski nivo. C) Oblika orbite. D) Orientacija orbital.
A) Niels Bohr B) Albert Einstein C) Max Planck D) Richard Feynman
A) Delec s spinom, ki je napol celoštevilski B) stanje, ki ni delcev C) Vrsta elektromagnetnega valovanja D) Delec z neskončno maso
A) Fermioni. B) Bosoni. C) Nevtroni. D) Fotoni.
A) Opazovanje ustvarja maso B) Meritve so vedno natančne C) Merjenje vpliva na kvantna stanja D) Opazovalci so nepomembni za kvantne dogodke
A) Delci beta. B) Nevtrino. C) Delci alfa. D) Photon.
A) Max Planck B) Albert Einstein C) Niels Bohr D) Louis de Broglie
A) Molekula. B) Atom. C) Ion. D) Kvark.
A) Učinki temperaturnih sprememb B) Fazno razmerje med kvantnimi stanji C) Hitrost zvoka D) Naključno gibanje delcev
A) Newtonovi zakoni. B) Maxwellove enačbe. C) Schrödingerjeva enačba. D) Einsteinove enačbe.
A) Poskus z dvojno režo. B) Rutherfordov poskus z zlato folijo. C) Millikanov poskus s kapljicami olja. D) Thomsonov poskus s katodnimi žarki.
A) Niels Bohr. B) Werner Heisenberg. C) Albert Einstein. D) Max Planck.
A) Termodinamika. B) Dekoherenca. C) Enotna evolucija. D) Zlom.
A) Združuje kvantno mehaniko in relativnost. B) Opisuje klasično gibanje C) Ni povezana s fiziko delcev. D) Obravnava le optične pojave.
A) Fotoelektrični učinek B) Toplotne emisije C) Kvantno tuneliranje D) Comptonovo sipanje
A) Obremenitev. B) Gostota. C) Mass. D) Valovna dolžina. |