A) Naenkrat lahko obstaja samo eno stanje.
B) Stanje je lahko kombinacija več stanj.
C) Države lahko obstajajo samo neodvisno.
D) Energija se ohranja v vseh stanjih

A) Kvant svetlobe
B) Energijski val
C) Elektromagnetno polje
D) Delec z maso

A) Dvojnost izkazuje le svetloba
B) Delci imajo tako valovne kot delčne lastnosti.
C) Delci obstajajo le kot valovi
D) Valovi se ne morejo obnašati kot delci

A) Richard Feynman
B) Max Planck
C) Albert Einstein
D) Niels Bohr

A) Delci drug na drugega ne vplivajo.
B) Delci se na določeni razdalji medsebojno odbijajo
C) Delci se združijo v enega.
D) Dva delca se povežeta in si delita lastnosti.

A) sproščanje svetlobe iz vzbujenih atomov
B) Absorpcija fotonov z elektroni
C) Razprševanje svetlobe v mediju
D) Emisija elektronov, ko svetloba pade na snov

A) prehajajo ovire, ki jih klasično ne bi smeli.
B) Izbrizgavanje energije v vakuum
C) zaustavite premikanje za nedoločen čas
D) Pridobivanje mase pri visoki energiji

A) Hitrost svetlobe
B) Gostota delca
C) Masa atoma
D) Lastnosti atomskih orbital

A) Plin pri sobni temperaturi
B) Tekočina pod visokim tlakom
C) Oblika plazme
D) Stanje snovi pri temperaturi blizu absolutne ničle.

A) Vsi delci lahko zasedajo isti prostor
B) Dva enaka fermiona ne moreta zavzeti istega kvantnega stanja
C) Fermioni in bozoni se lahko prosto združujejo
D) Delci imajo naključno izključevanje

A) Opredeljuje klasično fiziko
B) Trdi, da delci obstajajo brez opazovanja.
C) Opisuje naravo kolapsa valovne funkcije
D) Zanika načelo negotovosti

A) Učinki temperaturnih sprememb
B) Hitrost zvoka
C) Naključno gibanje delcev
D) Fazno razmerje med kvantnimi stanji

A) Valovna dolžina.
B) Mass.
C) Obremenitev.
D) Gostota.

A) Nevtrino.
B) Delci alfa.
C) Delci beta.
D) Photon.

A) Ion.
B) Kvark.
C) Molekula.
D) Atom.

A) Fermioni.
B) Nevtroni.
C) Bosoni.
D) Fotoni.

A) Albert Einstein
B) Max Planck
C) Niels Bohr
D) Richard Feynman

A) Maxwellove enačbe.
B) Einsteinove enačbe.
C) Newtonovi zakoni.
D) Schrödingerjeva enačba.

A) Merjenje vpliva na kvantna stanja
B) Meritve so vedno natančne
C) Opazovanje ustvarja maso
D) Opazovalci so nepomembni za kvantne dogodke

A) Kvantna prepletenost.
B) Dvojnost valov in delcev.
C) Heisenbergova negotovost.
D) Superpozicija.

A) Načelo negotovosti.
B) Načelo superpozicije.
C) Načelo ohranjanja.
D) Paulijevo izključitveno načelo.

A) Albert Einstein.
B) Werner Heisenberg.
C) Niels Bohr.
D) Max Planck.

A) Poskus z dvojno režo.
B) Rutherfordov poskus z zlato folijo.
C) Millikanov poskus s kapljicami olja.
D) Thomsonov poskus s katodnimi žarki.

A) Zlom.
B) Termodinamika.
C) Enotna evolucija.
D) Dekoherenca.

A) Združuje kvantno mehaniko in relativnost.
B) Ni povezana s fiziko delcev.
C) Opisuje klasično gibanje
D) Obravnava le optične pojave.

A) Delec s spinom, ki je napol celoštevilski
B) Delec z neskončno maso
C) stanje, ki ni delcev
D) Vrsta elektromagnetnega valovanja

A) Comptonovo sipanje
B) Toplotne emisije
C) Fotoelektrični učinek
D) Kvantno tuneliranje

A) Niels Bohr
B) Albert Einstein
C) Louis de Broglie
D) Max Planck

A) Skupni kotni moment.
B) Glavni energijski nivo.
C) Oblika orbite.
D) Orientacija orbital.