A) Teorija in praksa interpretacije, zlasti pri preučevanju besedil. B) Umetnost pripovedovanja zgodb. C) Študij starih jezikov. D) Študij različnih religij.
A) Sokrates B) John Locke C) Friedrich Schleiermacher D) Martin Luther
A) Študij antične zgodovine. B) Kritična razlaga ali interpretacija besedila. C) Postopek prevajanja besedila od besede do besede. D) Postopek pisanja komentarja.
A) Razumevanje besedila na podlagi njegove slovnice in zgodovinskega konteksta. B) Analiziranje strukture besedila brez upoštevanja jezika. C) Razlaga besedila zgolj na podlagi osebnih občutkov. D) Osredotočanje le na teološke posledice besedila.
A) Zgodovinski zapisi o izvoru besedila. B) Besedilne opombe je navedel avtor. C) Predpostavke ali prepričanja, ki vplivajo na razlago besedila. D) Jezikovna orodja, ki se uporabljajo za razlago.
A) Aliteracija B) Sozvočje C) Onomatopeja D) Asonanca
A) Sodobna računalniška znanost B) Srednjeveška alkimija C) Industrijska revolucija D) Starogrška filozofija
A) Martin Heidegger B) Pablo Picasso C) Albert Einstein D) Kleopatra
A) Hermenevtika B) Semantika C) Gramatika D) Sintaksa
A) Besedilna kritika B) Gramatično-zgodovinska razlaga C) Zgodovinsko-kritična metoda D) Kritika z odzivom bralcev
A) Dešifriranje B) Implikacija C) Sklepanje D) Eksegeza
A) Leonardo da Vinci B) Charles Darwin C) Isaac Newton D) Hans-Georg Gadamer
A) Razlaga besedila brez upoštevanja slovnice. B) Ustvarjanje nove interpretacije besedila. C) Analiza literarnih sredstev, uporabljenih v besedilu. D) S primerjavo rokopisov določiti najnatančnejšo različico besedila.
A) Pisati, sestavljati. B) Opazovati, analizirati. C) Izračunavati. D) Prevajati, razlagati.
A) Indoevropski. B) Egiptovski. C) Anatolski (karijski). D) Mezopotamski.
A) Bil je posrednik. B) Bil je sodnik. C) Bil je služabnik. D) Bil je sovražnik.
A) Kal v'chomer B) Baraita rabina Ishmaela C) Načelo Hiliela D) Gezerah Shavah
A) Kot zgodovinsko nepravilno. B) Kot besedilo, ki je odprto za osebno interpretacijo. C) Kot besedilo brez napak. D) Kot zbirko mitov.
A) Naključna interpretacija B) Argument ad maiorem (kal v'chomer) C) Samo dobesedni prevod D) Ignoriranje konteksta
A) Omogočal je osebna mnenja. B) Ignoriral je druga besedila. C) Tanakh je bil smatran kot brezhiben. D) Osredotočal se je izključno na logiko.
A) Trgovec B) Tumač C) Kralj D) Bojevnik
A) Buddhavacana B) Biblija C) De doctrina christiana D) Mimamsa Sutra
A) Midraš. B) Kabala. C) Zohar. D) Talmud.
A) Cerkvena nauka (ecclesiologija). B) Mariologija. C) Kristologija. D) Trinitarna teologija.
A) Friedrich Schleiermacher. B) Lorenzo Valla. C) Martin Luther. D) John Calvin.
A) Friedrich Schleiermacher. B) Georg Henrik von Wright. C) Martin Heidegger. D) August Böckh.
A) Wilhelm Dilthey. B) Martin Heidegger. C) Charles Taylor. D) Friedrich Schleiermacher.
A) Politična podzavest B) Tragična drama C) Alegorična interpretacija D) Igranje žalosti
A) Objektivno znanje B) Izvir nemške tragedije C) Empirična študija družinskih odnosov D) Politična podzavest
A) 1985 B) 2000 C) 1992 D) 1972
A) München B) Hamburg C) Frankfurt na Maini D) Berlin
A) Frederick G. Lawrence B) Karl-Otto Apel C) Paul Ricœur D) Jürgen Habermas
A) Paul Ricœur B) Karl-Otto Apel C) Rudolf Makkreel D) Bernard Lonergan
A) Jürgen Habermas B) Paul Ricœur C) Karl-Otto Apel D) Bernard Lonergan
A) Jürgen Habermas B) Rudolf Makkreel C) Paul Ricœur D) Karl-Otto Apel
A) Paul Ricœur B) Jürgen Habermas C) Rudolf Makkreel D) Andrés Ortiz-Osés
A) Rudolf Makkreel B) Andrés Ortiz-Osés C) Karl-Otto Apel D) Paul Ricœur
A) Gre za hermenevtično srečanje z drugačnostjo. B) Izogiba se interpretaciji v procesih oblikovanja. C) Osredotoča se izključno na zahodne arhitekturne tradicije. D) Temelji na znanstveni analizi.
A) Karl Marx. B) John Locke. C) Steve Smith. D) Immanuel Kant.
A) Radikalni postmodernizem. B) Liberalni institucionalizem. C) Klasični realizem. D) Neorealizem.
A) Od obdobja renesanse. B) Od 18. stoletja. C) Od 20. stoletja. D) Vsaj od 11. stoletja.
A) Velika listina (Magna Carta). B) Dvanajst tablic. C) Kodeks Hammurabija. D) Justinijanova zbirka civilnega prava (Corpus Juris Civilis).
A) Paul Ricoeur B) Edmund Husserl C) Don Ihde D) Martin Heidegger
A) Matematika B) Kemiija C) Biologija D) Fizika
A) Don Ihde B) Hugo E. Herrera C) Santiago Zabala D) Gianni Vattimo
A) Anarhija B) Ohranjanje C) Natiskanje D) Zmagovina
A) Realizem B) Močna filozofija C) Šibka misel D) Empirična znanost
A) Don Ihde B) Hugo E. Herrera C) Gianni Vattimo D) Santiago Zabala
A) Sigmund Freud B) Jacques Lacan C) Hubert Dreyfus D) Maurice Merleau-Ponty
A) Ludwig Wittgenstein B) Hubert Dreyfus C) Jacques Lacan D) Martin Heidegger
A) Maurice Merleau-Ponty B) Hubert Dreyfus C) Martin Heidegger D) Sigmund Freud
A) Sigmund Freud B) Hubert Dreyfus C) Jacques Lacan D) Maurice Merleau-Ponty
A) Hubert Dreyfus B) Martin Heidegger C) Maurice Merleau-Ponty D) Ludwig Wittgenstein
A) Klinična psihologija B) Humanistična psihologija C) Behavioralna psihologija D) Psihologija razvoja
A) 'Sveto zgodovino' B) Iluzijo ali laž C) Izmišljeno zgodbo D) Zgodovinsko nepravilnost
A) Hermeneutični pristopi B) Mehanistični modeli C) Statistične metode D) Kvantitativna analiza podatkov
A) 'Hermenevtika reform' B) 'Hermenevtika prekinitve' C) 'Totalna hermenevtika' D) 'Hermenevtika kontinuitete'
A) Te niso pomembne za sociološke študije. B) Te je mogoče univerzalno interpretirati brez upoštevanja konteksta. C) Treba bi upoštevati samo sodobne perspektive. D) Te je treba razumeti v okviru diskurza, iz katerega izvirajo. |