A) Umetnost pripovedovanja zgodb. B) Študij starih jezikov. C) Teorija in praksa interpretacije, zlasti pri preučevanju besedil. D) Študij različnih religij.
A) John Locke B) Sokrates C) Friedrich Schleiermacher D) Martin Luther
A) Postopek pisanja komentarja. B) Študij antične zgodovine. C) Postopek prevajanja besedila od besede do besede. D) Kritična razlaga ali interpretacija besedila.
A) Osredotočanje le na teološke posledice besedila. B) Analiziranje strukture besedila brez upoštevanja jezika. C) Razumevanje besedila na podlagi njegove slovnice in zgodovinskega konteksta. D) Razlaga besedila zgolj na podlagi osebnih občutkov.
A) Jezikovna orodja, ki se uporabljajo za razlago. B) Besedilne opombe je navedel avtor. C) Predpostavke ali prepričanja, ki vplivajo na razlago besedila. D) Zgodovinski zapisi o izvoru besedila.
A) Asonanca B) Onomatopeja C) Sozvočje D) Aliteracija
A) Sodobna računalniška znanost B) Srednjeveška alkimija C) Industrijska revolucija D) Starogrška filozofija
A) Albert Einstein B) Pablo Picasso C) Martin Heidegger D) Kleopatra
A) Sintaksa B) Gramatika C) Semantika D) Hermenevtika
A) Besedilna kritika B) Gramatično-zgodovinska razlaga C) Kritika z odzivom bralcev D) Zgodovinsko-kritična metoda
A) Dešifriranje B) Implikacija C) Eksegeza D) Sklepanje
A) Leonardo da Vinci B) Isaac Newton C) Hans-Georg Gadamer D) Charles Darwin
A) Razlaga besedila brez upoštevanja slovnice. B) Ustvarjanje nove interpretacije besedila. C) Analiza literarnih sredstev, uporabljenih v besedilu. D) S primerjavo rokopisov določiti najnatančnejšo različico besedila.
A) Prevajati, razlagati. B) Pisati, sestavljati. C) Izračunavati. D) Opazovati, analizirati.
A) Mezopotamski. B) Anatolski (karijski). C) Egiptovski. D) Indoevropski.
A) Bil je sodnik. B) Bil je služabnik. C) Bil je posrednik. D) Bil je sovražnik.
A) Načelo Hiliela B) Baraita rabina Ishmaela C) Gezerah Shavah D) Kal v'chomer
A) Kot zgodovinsko nepravilno. B) Kot besedilo brez napak. C) Kot zbirko mitov. D) Kot besedilo, ki je odprto za osebno interpretacijo.
A) Samo dobesedni prevod B) Naključna interpretacija C) Ignoriranje konteksta D) Argument ad maiorem (kal v'chomer)
A) Osredotočal se je izključno na logiko. B) Tanakh je bil smatran kot brezhiben. C) Ignoriral je druga besedila. D) Omogočal je osebna mnenja.
A) Tumač B) Bojevnik C) Trgovec D) Kralj
A) De doctrina christiana B) Mimamsa Sutra C) Buddhavacana D) Biblija
A) Talmud. B) Midraš. C) Zohar. D) Kabala.
A) Mariologija. B) Cerkvena nauka (ecclesiologija). C) Kristologija. D) Trinitarna teologija.
A) John Calvin. B) Martin Luther. C) Friedrich Schleiermacher. D) Lorenzo Valla.
A) Martin Heidegger. B) Friedrich Schleiermacher. C) Georg Henrik von Wright. D) August Böckh.
A) Charles Taylor. B) Martin Heidegger. C) Wilhelm Dilthey. D) Friedrich Schleiermacher.
A) Tragična drama B) Igranje žalosti C) Alegorična interpretacija D) Politična podzavest
A) Objektivno znanje B) Izvir nemške tragedije C) Politična podzavest D) Empirična študija družinskih odnosov
A) 1972 B) 1985 C) 2000 D) 1992
A) Hamburg B) München C) Frankfurt na Maini D) Berlin
A) Jürgen Habermas B) Paul Ricœur C) Karl-Otto Apel D) Frederick G. Lawrence
A) Bernard Lonergan B) Rudolf Makkreel C) Karl-Otto Apel D) Paul Ricœur
A) Jürgen Habermas B) Bernard Lonergan C) Karl-Otto Apel D) Paul Ricœur
A) Rudolf Makkreel B) Karl-Otto Apel C) Paul Ricœur D) Jürgen Habermas
A) Jürgen Habermas B) Andrés Ortiz-Osés C) Paul Ricœur D) Rudolf Makkreel
A) Andrés Ortiz-Osés B) Paul Ricœur C) Karl-Otto Apel D) Rudolf Makkreel
A) Izogiba se interpretaciji v procesih oblikovanja. B) Gre za hermenevtično srečanje z drugačnostjo. C) Temelji na znanstveni analizi. D) Osredotoča se izključno na zahodne arhitekturne tradicije.
A) John Locke. B) Steve Smith. C) Immanuel Kant. D) Karl Marx.
A) Klasični realizem. B) Radikalni postmodernizem. C) Liberalni institucionalizem. D) Neorealizem.
A) Od 18. stoletja. B) Vsaj od 11. stoletja. C) Od 20. stoletja. D) Od obdobja renesanse.
A) Velika listina (Magna Carta). B) Dvanajst tablic. C) Kodeks Hammurabija. D) Justinijanova zbirka civilnega prava (Corpus Juris Civilis).
A) Martin Heidegger B) Edmund Husserl C) Don Ihde D) Paul Ricoeur
A) Fizika B) Kemiija C) Biologija D) Matematika
A) Don Ihde B) Gianni Vattimo C) Hugo E. Herrera D) Santiago Zabala
A) Anarhija B) Ohranjanje C) Zmagovina D) Natiskanje
A) Empirična znanost B) Šibka misel C) Realizem D) Močna filozofija
A) Don Ihde B) Santiago Zabala C) Gianni Vattimo D) Hugo E. Herrera
A) Maurice Merleau-Ponty B) Jacques Lacan C) Sigmund Freud D) Hubert Dreyfus
A) Martin Heidegger B) Hubert Dreyfus C) Jacques Lacan D) Ludwig Wittgenstein
A) Maurice Merleau-Ponty B) Sigmund Freud C) Hubert Dreyfus D) Martin Heidegger
A) Hubert Dreyfus B) Sigmund Freud C) Jacques Lacan D) Maurice Merleau-Ponty
A) Martin Heidegger B) Hubert Dreyfus C) Maurice Merleau-Ponty D) Ludwig Wittgenstein
A) Behavioralna psihologija B) Klinična psihologija C) Humanistična psihologija D) Psihologija razvoja
A) Zgodovinsko nepravilnost B) 'Sveto zgodovino' C) Iluzijo ali laž D) Izmišljeno zgodbo
A) Mehanistični modeli B) Statistične metode C) Hermeneutični pristopi D) Kvantitativna analiza podatkov
A) 'Hermenevtika kontinuitete' B) 'Totalna hermenevtika' C) 'Hermenevtika reform' D) 'Hermenevtika prekinitve'
A) Te je mogoče univerzalno interpretirati brez upoštevanja konteksta. B) Te niso pomembne za sociološke študije. C) Te je treba razumeti v okviru diskurza, iz katerega izvirajo. D) Treba bi upoštevati samo sodobne perspektive. |