A) Študij različnih religij. B) Umetnost pripovedovanja zgodb. C) Študij starih jezikov. D) Teorija in praksa interpretacije, zlasti pri preučevanju besedil.
A) John Locke B) Martin Luther C) Sokrates D) Friedrich Schleiermacher
A) Študij antične zgodovine. B) Postopek prevajanja besedila od besede do besede. C) Postopek pisanja komentarja. D) Kritična razlaga ali interpretacija besedila.
A) Analiziranje strukture besedila brez upoštevanja jezika. B) Razlaga besedila zgolj na podlagi osebnih občutkov. C) Razumevanje besedila na podlagi njegove slovnice in zgodovinskega konteksta. D) Osredotočanje le na teološke posledice besedila.
A) Besedilne opombe je navedel avtor. B) Jezikovna orodja, ki se uporabljajo za razlago. C) Predpostavke ali prepričanja, ki vplivajo na razlago besedila. D) Zgodovinski zapisi o izvoru besedila.
A) Sozvočje B) Onomatopeja C) Aliteracija D) Asonanca
A) Industrijska revolucija B) Sodobna računalniška znanost C) Starogrška filozofija D) Srednjeveška alkimija
A) Albert Einstein B) Martin Heidegger C) Pablo Picasso D) Kleopatra
A) Semantika B) Hermenevtika C) Gramatika D) Sintaksa
A) Kritika z odzivom bralcev B) Gramatično-zgodovinska razlaga C) Zgodovinsko-kritična metoda D) Besedilna kritika
A) Eksegeza B) Implikacija C) Sklepanje D) Dešifriranje
A) Leonardo da Vinci B) Hans-Georg Gadamer C) Charles Darwin D) Isaac Newton
A) Ustvarjanje nove interpretacije besedila. B) Razlaga besedila brez upoštevanja slovnice. C) Analiza literarnih sredstev, uporabljenih v besedilu. D) S primerjavo rokopisov določiti najnatančnejšo različico besedila.
A) Opazovati, analizirati. B) Izračunavati. C) Prevajati, razlagati. D) Pisati, sestavljati.
A) Anatolski (karijski). B) Egiptovski. C) Mezopotamski. D) Indoevropski.
A) Bil je sovražnik. B) Bil je posrednik. C) Bil je služabnik. D) Bil je sodnik.
A) Baraita rabina Ishmaela B) Kal v'chomer C) Načelo Hiliela D) Gezerah Shavah
A) Kot zgodovinsko nepravilno. B) Kot besedilo brez napak. C) Kot zbirko mitov. D) Kot besedilo, ki je odprto za osebno interpretacijo.
A) Argument ad maiorem (kal v'chomer) B) Naključna interpretacija C) Samo dobesedni prevod D) Ignoriranje konteksta
A) Omogočal je osebna mnenja. B) Tanakh je bil smatran kot brezhiben. C) Osredotočal se je izključno na logiko. D) Ignoriral je druga besedila.
A) Trgovec B) Kralj C) Bojevnik D) Tumač
A) Mimamsa Sutra B) Buddhavacana C) Biblija D) De doctrina christiana
A) Talmud. B) Midraš. C) Zohar. D) Kabala.
A) Cerkvena nauka (ecclesiologija). B) Trinitarna teologija. C) Kristologija. D) Mariologija.
A) Lorenzo Valla. B) Martin Luther. C) Friedrich Schleiermacher. D) John Calvin.
A) Friedrich Schleiermacher. B) Martin Heidegger. C) August Böckh. D) Georg Henrik von Wright.
A) Martin Heidegger. B) Charles Taylor. C) Friedrich Schleiermacher. D) Wilhelm Dilthey.
A) Igranje žalosti B) Alegorična interpretacija C) Politična podzavest D) Tragična drama
A) Empirična študija družinskih odnosov B) Izvir nemške tragedije C) Politična podzavest D) Objektivno znanje
A) 1992 B) 1972 C) 2000 D) 1985
A) Frankfurt na Maini B) Hamburg C) Berlin D) München
A) Paul Ricœur B) Karl-Otto Apel C) Jürgen Habermas D) Frederick G. Lawrence
A) Karl-Otto Apel B) Bernard Lonergan C) Paul Ricœur D) Rudolf Makkreel
A) Karl-Otto Apel B) Bernard Lonergan C) Jürgen Habermas D) Paul Ricœur
A) Paul Ricœur B) Rudolf Makkreel C) Karl-Otto Apel D) Jürgen Habermas
A) Rudolf Makkreel B) Paul Ricœur C) Jürgen Habermas D) Andrés Ortiz-Osés
A) Rudolf Makkreel B) Karl-Otto Apel C) Andrés Ortiz-Osés D) Paul Ricœur
A) Osredotoča se izključno na zahodne arhitekturne tradicije. B) Temelji na znanstveni analizi. C) Gre za hermenevtično srečanje z drugačnostjo. D) Izogiba se interpretaciji v procesih oblikovanja.
A) Steve Smith. B) John Locke. C) Immanuel Kant. D) Karl Marx.
A) Klasični realizem. B) Neorealizem. C) Radikalni postmodernizem. D) Liberalni institucionalizem.
A) Od 18. stoletja. B) Vsaj od 11. stoletja. C) Od obdobja renesanse. D) Od 20. stoletja.
A) Justinijanova zbirka civilnega prava (Corpus Juris Civilis). B) Kodeks Hammurabija. C) Dvanajst tablic. D) Velika listina (Magna Carta).
A) Martin Heidegger B) Edmund Husserl C) Don Ihde D) Paul Ricoeur
A) Biologija B) Matematika C) Fizika D) Kemiija
A) Santiago Zabala B) Hugo E. Herrera C) Don Ihde D) Gianni Vattimo
A) Anarhija B) Natiskanje C) Ohranjanje D) Zmagovina
A) Realizem B) Močna filozofija C) Empirična znanost D) Šibka misel
A) Hugo E. Herrera B) Santiago Zabala C) Gianni Vattimo D) Don Ihde
A) Maurice Merleau-Ponty B) Jacques Lacan C) Hubert Dreyfus D) Sigmund Freud
A) Ludwig Wittgenstein B) Jacques Lacan C) Hubert Dreyfus D) Martin Heidegger
A) Sigmund Freud B) Hubert Dreyfus C) Maurice Merleau-Ponty D) Martin Heidegger
A) Jacques Lacan B) Maurice Merleau-Ponty C) Sigmund Freud D) Hubert Dreyfus
A) Hubert Dreyfus B) Maurice Merleau-Ponty C) Martin Heidegger D) Ludwig Wittgenstein
A) Humanistična psihologija B) Behavioralna psihologija C) Psihologija razvoja D) Klinična psihologija
A) Izmišljeno zgodbo B) Zgodovinsko nepravilnost C) Iluzijo ali laž D) 'Sveto zgodovino'
A) Statistične metode B) Mehanistični modeli C) Hermeneutični pristopi D) Kvantitativna analiza podatkov
A) 'Totalna hermenevtika' B) 'Hermenevtika reform' C) 'Hermenevtika kontinuitete' D) 'Hermenevtika prekinitve'
A) Te niso pomembne za sociološke študije. B) Treba bi upoštevati samo sodobne perspektive. C) Te je treba razumeti v okviru diskurza, iz katerega izvirajo. D) Te je mogoče univerzalno interpretirati brez upoštevanja konteksta. |