A) Študij starih jezikov. B) Teorija in praksa interpretacije, zlasti pri preučevanju besedil. C) Umetnost pripovedovanja zgodb. D) Študij različnih religij.
A) Friedrich Schleiermacher B) Martin Luther C) John Locke D) Sokrates
A) Postopek pisanja komentarja. B) Študij antične zgodovine. C) Postopek prevajanja besedila od besede do besede. D) Kritična razlaga ali interpretacija besedila.
A) Analiziranje strukture besedila brez upoštevanja jezika. B) Osredotočanje le na teološke posledice besedila. C) Razumevanje besedila na podlagi njegove slovnice in zgodovinskega konteksta. D) Razlaga besedila zgolj na podlagi osebnih občutkov.
A) Jezikovna orodja, ki se uporabljajo za razlago. B) Zgodovinski zapisi o izvoru besedila. C) Besedilne opombe je navedel avtor. D) Predpostavke ali prepričanja, ki vplivajo na razlago besedila.
A) Onomatopeja B) Asonanca C) Aliteracija D) Sozvočje
A) Industrijska revolucija B) Sodobna računalniška znanost C) Srednjeveška alkimija D) Starogrška filozofija
A) Kleopatra B) Albert Einstein C) Martin Heidegger D) Pablo Picasso
A) Sintaksa B) Semantika C) Hermenevtika D) Gramatika
A) Besedilna kritika B) Kritika z odzivom bralcev C) Zgodovinsko-kritična metoda D) Gramatično-zgodovinska razlaga
A) Implikacija B) Dešifriranje C) Eksegeza D) Sklepanje
A) Charles Darwin B) Leonardo da Vinci C) Isaac Newton D) Hans-Georg Gadamer
A) Razlaga besedila brez upoštevanja slovnice. B) Analiza literarnih sredstev, uporabljenih v besedilu. C) S primerjavo rokopisov določiti najnatančnejšo različico besedila. D) Ustvarjanje nove interpretacije besedila.
A) Opazovati, analizirati. B) Prevajati, razlagati. C) Izračunavati. D) Pisati, sestavljati.
A) Mezopotamski. B) Indoevropski. C) Anatolski (karijski). D) Egiptovski.
A) Bil je služabnik. B) Bil je sodnik. C) Bil je sovražnik. D) Bil je posrednik.
A) Baraita rabina Ishmaela B) Načelo Hiliela C) Kal v'chomer D) Gezerah Shavah
A) Kot zbirko mitov. B) Kot besedilo, ki je odprto za osebno interpretacijo. C) Kot zgodovinsko nepravilno. D) Kot besedilo brez napak.
A) Samo dobesedni prevod B) Ignoriranje konteksta C) Naključna interpretacija D) Argument ad maiorem (kal v'chomer)
A) Ignoriral je druga besedila. B) Tanakh je bil smatran kot brezhiben. C) Osredotočal se je izključno na logiko. D) Omogočal je osebna mnenja.
A) Tumač B) Trgovec C) Bojevnik D) Kralj
A) De doctrina christiana B) Mimamsa Sutra C) Buddhavacana D) Biblija
A) Kabala. B) Midraš. C) Talmud. D) Zohar.
A) Cerkvena nauka (ecclesiologija). B) Kristologija. C) Mariologija. D) Trinitarna teologija.
A) Martin Luther. B) Lorenzo Valla. C) John Calvin. D) Friedrich Schleiermacher.
A) Martin Heidegger. B) Friedrich Schleiermacher. C) August Böckh. D) Georg Henrik von Wright.
A) Charles Taylor. B) Wilhelm Dilthey. C) Martin Heidegger. D) Friedrich Schleiermacher.
A) Tragična drama B) Alegorična interpretacija C) Igranje žalosti D) Politična podzavest
A) Izvir nemške tragedije B) Empirična študija družinskih odnosov C) Politična podzavest D) Objektivno znanje
A) 1985 B) 1992 C) 2000 D) 1972
A) Berlin B) Hamburg C) München D) Frankfurt na Maini
A) Paul Ricœur B) Jürgen Habermas C) Karl-Otto Apel D) Frederick G. Lawrence
A) Bernard Lonergan B) Paul Ricœur C) Karl-Otto Apel D) Rudolf Makkreel
A) Jürgen Habermas B) Karl-Otto Apel C) Paul Ricœur D) Bernard Lonergan
A) Rudolf Makkreel B) Paul Ricœur C) Karl-Otto Apel D) Jürgen Habermas
A) Paul Ricœur B) Jürgen Habermas C) Andrés Ortiz-Osés D) Rudolf Makkreel
A) Karl-Otto Apel B) Andrés Ortiz-Osés C) Rudolf Makkreel D) Paul Ricœur
A) Temelji na znanstveni analizi. B) Izogiba se interpretaciji v procesih oblikovanja. C) Osredotoča se izključno na zahodne arhitekturne tradicije. D) Gre za hermenevtično srečanje z drugačnostjo.
A) Karl Marx. B) Steve Smith. C) John Locke. D) Immanuel Kant.
A) Neorealizem. B) Radikalni postmodernizem. C) Liberalni institucionalizem. D) Klasični realizem.
A) Od obdobja renesanse. B) Od 20. stoletja. C) Od 18. stoletja. D) Vsaj od 11. stoletja.
A) Velika listina (Magna Carta). B) Kodeks Hammurabija. C) Dvanajst tablic. D) Justinijanova zbirka civilnega prava (Corpus Juris Civilis).
A) Edmund Husserl B) Don Ihde C) Paul Ricoeur D) Martin Heidegger
A) Fizika B) Biologija C) Matematika D) Kemiija
A) Santiago Zabala B) Hugo E. Herrera C) Gianni Vattimo D) Don Ihde
A) Anarhija B) Ohranjanje C) Zmagovina D) Natiskanje
A) Empirična znanost B) Šibka misel C) Močna filozofija D) Realizem
A) Don Ihde B) Hugo E. Herrera C) Santiago Zabala D) Gianni Vattimo
A) Sigmund Freud B) Jacques Lacan C) Hubert Dreyfus D) Maurice Merleau-Ponty
A) Martin Heidegger B) Jacques Lacan C) Ludwig Wittgenstein D) Hubert Dreyfus
A) Sigmund Freud B) Martin Heidegger C) Hubert Dreyfus D) Maurice Merleau-Ponty
A) Jacques Lacan B) Hubert Dreyfus C) Sigmund Freud D) Maurice Merleau-Ponty
A) Ludwig Wittgenstein B) Martin Heidegger C) Maurice Merleau-Ponty D) Hubert Dreyfus
A) Klinična psihologija B) Behavioralna psihologija C) Humanistična psihologija D) Psihologija razvoja
A) 'Sveto zgodovino' B) Iluzijo ali laž C) Zgodovinsko nepravilnost D) Izmišljeno zgodbo
A) Hermeneutični pristopi B) Statistične metode C) Kvantitativna analiza podatkov D) Mehanistični modeli
A) 'Hermenevtika reform' B) 'Totalna hermenevtika' C) 'Hermenevtika prekinitve' D) 'Hermenevtika kontinuitete'
A) Te niso pomembne za sociološke študije. B) Treba bi upoštevati samo sodobne perspektive. C) Te je treba razumeti v okviru diskurza, iz katerega izvirajo. D) Te je mogoče univerzalno interpretirati brez upoštevanja konteksta. |