- 1. Antropolog David Graeber v knjigi "Dolg: prvih 5000 let" raziskuje zapleteno zgodovino in razvoj dolga ter izpodbija običajne ekonomske pripovedi, ki ga postavljajo zgolj kot finančno orodje. Graeber natančno dokaže, da je dolg temeljni del človeške družbe že od njenega nastanka, prepleten z družbenimi odnosi in moralnimi obveznostmi. Skozi multidisciplinarno prizmo sledi izvoru dolga od starodavnih družb, ki so delovale na podlagi sistemov vzajemnosti in vzajemnih obveznosti, do sodobnega kapitalističnega okvira, ki daje prednost dobičku in kapitalu. Graeber se poglobi v etične posledice dolga in raziskuje, kako se je skozi zgodovino uporabljal kot mehanizem nadzora, ki je vplival na življenja posameznikov in oblikoval celotne civilizacije. Kritizira tudi sodobni finančni sistem ter razkriva krivice in neenakosti, ki izhajajo iz neusmiljenih dolžniških ciklov, zlasti v okviru globalizacije in neoliberalnih politik. S prepletanjem zgodovinskih, antropoloških in ekonomskih pripovedi Graeber poziva bralce, naj ponovno premislijo o svojem dojemanju dolga, in poziva k ponovni oceni njegove vloge v osebnem in družbenem kontekstu.
Na kaj se osredotoča knjiga Davida Graeberja 'Dolg'?
A) Vlaganje na borzi
B) Upravljanje osebnih financ
C) Ekonomske teorije obrestnih mer
D) Zgodovinske in družbene posledice dolga
- 2. S čim je po Graeberjevem mnenju pogosto povezan dolg?
A) Čisto finančne transakcije
B) Naložbene priložnosti
C) Vrednotenje valute
D) Družbeni odnosi in dinamika moči
- 3. S katerim izrazom Graeber opiše moralno obveznost, ki jo lahko ustvarijo dolgovi?
A) Denarna dajatev
B) Kreditna ocena
C) Socialni dolg
D) Finančna obveznost
- 4. Graeber razpravlja o odnosu med dolgom in katero starodavno institucijo?
A) Verski redovi
B) Suženjstvo
C) Monarhija
D) Kmetijstvo
- 5. Graeber trdi, da je koncept dolga tesno povezan s katerim kulturnim vidikom?
A) Morala
B) Politične strukture
C) Geografske meje
D) Tehnološki napredek
- 6. Kateri koncept Graeber povezuje z idejo "monetarne suverenosti"?
A) Ureditev menjave valut
B) Izdaja obveznic
C) možnost ustvarjanja in odpisa dolga
D) Pooblastilo za določanje obrestnih mer
- 7. Do česa lahko po Graeberjevem mnenju privede prevelik dolg?
A) Boljši življenjski standard
B) Družbeni nemiri in pretresi
C) Gospodarska blaginja
D) Velikodušnejše posojilne prakse
- 8. Kaj Graeber kritizira ekonomiste v zvezi z dolgom?
A) Pogosto spregledajo socialne razsežnosti dolga.
B) so preveč osredotočeni na zgodovinske podatke.
C) Ne upoštevajo globalnega kapitalizma
D) Ne razumejo navadnih ljudi.
- 9. Kakšno vlogo imajo družbena gibanja v Graeberjevi analizi dolga?
A) Zapletajo ekonomske teorije
B) Služijo predvsem političnim ciljem.
C) Pogosto so nepomembni za finančne sisteme.
D) Lahko izpodbijajo in spreminjajo dojemanje dolga.
- 10. Katera antična družba je v knjigi obravnavana v zvezi s prakso odpisa dolgov?
A) Civilizacija doline Indus.
B) Starodavni Egipt.
C) Stara Grčija.
D) Babilonija.
- 11. Kaj so stari Sumerci uporabljali za transakcije pred nastankom denarja?
A) Fiatna valuta.
B) Menjalna menjava.
C) Glinene ploščice.
D) Zlati kovanci.
- 12. Kaj Graeber opredeli kot primarno kulturno interpretacijo dolga?
A) Finančni instrument.
B) Moralna obveznost.
C) Privilegij.
D) Družbena pogodba.
- 13. O kateri civilizaciji govori Graeber v zvezi z antičnimi praksami zadolževanja?
A) Srednjeveška Evropa.
B) Rimski imperij.
C) Mezopotamija.
D) Azteki.
- 14. Kateri pomemben zgodovinski dogodek Graeber povezuje z odpisom dolga?
A) Renesansa
B) Velika depresija
C) Industrijska revolucija
D) Jubilej
|