- 1. Antropolog David Graeber v knjigi "Dolg: prvih 5000 let" raziskuje zapleteno zgodovino in razvoj dolga ter izpodbija običajne ekonomske pripovedi, ki ga postavljajo zgolj kot finančno orodje. Graeber natančno dokaže, da je dolg temeljni del človeške družbe že od njenega nastanka, prepleten z družbenimi odnosi in moralnimi obveznostmi. Skozi multidisciplinarno prizmo sledi izvoru dolga od starodavnih družb, ki so delovale na podlagi sistemov vzajemnosti in vzajemnih obveznosti, do sodobnega kapitalističnega okvira, ki daje prednost dobičku in kapitalu. Graeber se poglobi v etične posledice dolga in raziskuje, kako se je skozi zgodovino uporabljal kot mehanizem nadzora, ki je vplival na življenja posameznikov in oblikoval celotne civilizacije. Kritizira tudi sodobni finančni sistem ter razkriva krivice in neenakosti, ki izhajajo iz neusmiljenih dolžniških ciklov, zlasti v okviru globalizacije in neoliberalnih politik. S prepletanjem zgodovinskih, antropoloških in ekonomskih pripovedi Graeber poziva bralce, naj ponovno premislijo o svojem dojemanju dolga, in poziva k ponovni oceni njegove vloge v osebnem in družbenem kontekstu.
Na kaj se osredotoča knjiga Davida Graeberja 'Dolg'?
A) Vlaganje na borzi
B) Zgodovinske in družbene posledice dolga
C) Upravljanje osebnih financ
D) Ekonomske teorije obrestnih mer
- 2. S čim je po Graeberjevem mnenju pogosto povezan dolg?
A) Naložbene priložnosti
B) Družbeni odnosi in dinamika moči
C) Čisto finančne transakcije
D) Vrednotenje valute
- 3. S katerim izrazom Graeber opiše moralno obveznost, ki jo lahko ustvarijo dolgovi?
A) Denarna dajatev
B) Socialni dolg
C) Finančna obveznost
D) Kreditna ocena
- 4. Graeber razpravlja o odnosu med dolgom in katero starodavno institucijo?
A) Suženjstvo
B) Kmetijstvo
C) Verski redovi
D) Monarhija
- 5. Graeber trdi, da je koncept dolga tesno povezan s katerim kulturnim vidikom?
A) Tehnološki napredek
B) Morala
C) Politične strukture
D) Geografske meje
- 6. Kateri koncept Graeber povezuje z idejo "monetarne suverenosti"?
A) Ureditev menjave valut
B) Izdaja obveznic
C) Pooblastilo za določanje obrestnih mer
D) možnost ustvarjanja in odpisa dolga
- 7. Do česa lahko po Graeberjevem mnenju privede prevelik dolg?
A) Gospodarska blaginja
B) Velikodušnejše posojilne prakse
C) Družbeni nemiri in pretresi
D) Boljši življenjski standard
- 8. Kaj Graeber kritizira ekonomiste v zvezi z dolgom?
A) Ne razumejo navadnih ljudi.
B) Pogosto spregledajo socialne razsežnosti dolga.
C) Ne upoštevajo globalnega kapitalizma
D) so preveč osredotočeni na zgodovinske podatke.
- 9. Kakšno vlogo imajo družbena gibanja v Graeberjevi analizi dolga?
A) Služijo predvsem političnim ciljem.
B) Zapletajo ekonomske teorije
C) Pogosto so nepomembni za finančne sisteme.
D) Lahko izpodbijajo in spreminjajo dojemanje dolga.
- 10. Katera antična družba je v knjigi obravnavana v zvezi s prakso odpisa dolgov?
A) Stara Grčija.
B) Starodavni Egipt.
C) Civilizacija doline Indus.
D) Babilonija.
- 11. Kaj so stari Sumerci uporabljali za transakcije pred nastankom denarja?
A) Fiatna valuta.
B) Menjalna menjava.
C) Glinene ploščice.
D) Zlati kovanci.
- 12. Kaj Graeber opredeli kot primarno kulturno interpretacijo dolga?
A) Moralna obveznost.
B) Finančni instrument.
C) Družbena pogodba.
D) Privilegij.
- 13. O kateri civilizaciji govori Graeber v zvezi z antičnimi praksami zadolževanja?
A) Rimski imperij.
B) Srednjeveška Evropa.
C) Mezopotamija.
D) Azteki.
- 14. Kateri pomemben zgodovinski dogodek Graeber povezuje z odpisom dolga?
A) Renesansa
B) Velika depresija
C) Jubilej
D) Industrijska revolucija
|