A) Stanje največje proizvodnje B) Kaos na trgu C) Stanje, v katerem je ponudba enaka povpraševanju. D) Stanje nenehnih sprememb
A) Cena zadnje kupljene enote blaga B) Skupna količina porabljenega blaga C) Dodatno zadovoljstvo, pridobljeno s porabo še ene enote dobrine D) Celotno zadovoljstvo ob uživanju dobrega izdelka
A) Phillipsova krivulja B) avstrijska ekonomija C) keynesianska ekonomija D) Čikaška ekonomska šola
A) Odprava revščine B) Dodeljevanje virov, pri katerem se nobenemu posamezniku ne more izboljšati položaj, ne da bi se drugemu poslabšal. C) Enakomerna porazdelitev bogastva D) Največja skupna koristnost za vse posameznike
A) Cena blaga na konkurenčnem trgu B) Vrednost najboljše alternative, ki se ji je treba odpovedati, da bi se odločili za določeno izbiro. C) Skupni stroški proizvodnje D) Stroški virov, uporabljenih v proizvodnji
A) Grafično prikazovanje ekonomskih podatkov B) Napovedovanje prihodnjega povpraševanja C) Analiza preteklih trendov D) Optimizacija dodeljevanja virov glede na omejitve
A) Učinek na dohodek B) Tržno ravnovesje C) Elastičnost povpraševanja D) Navzkrižna cenovna elastičnost
A) Krivulja, ki kaže na naraščajočo mejno koristnost B) Vse kombinacije dobrin, ki potrošniku zagotavljajo enako raven koristnosti. C) Krivulja padajoče mejne koristnosti D) Krivulja, ki kaže le eno optimalno izbiro
A) Analiza strateških interakcij med racionalnimi odločevalci B) oblikovanje gospodarskih politik. C) napovedovanje tržnih trendov D) preučevanje zgodovinskih gospodarskih podatkov.
A) Gottfried Achenwall B) Johann Heinrich von Thünen C) John Maynard Keynes D) Sir William Petty
A) Statistična analiza B) Matematična ekonomija C) Ekonomska kalkulacija D) Politična aritmetika
A) John Maynard Keynes B) Sir William Petty C) Johann Heinrich von Thünen D) W.S. Jevons
A) Robert Heilbroner B) Gottfried Achenwall C) W.S. Jevons D) Friedrich Hayek
A) Empirično B) Kvalitativno C) Matematično D) Teoretično
A) Nobena od zgornjih možnosti B) Gottfried Achenwall, Sir William Petty C) John Maynard Keynes, Robert Heilbroner, Friedrich Hayek D) Johann Heinrich von Thünen, W.S. Jevons
A) Matrična algebra B) Algebraične metode C) Diferencialni račun D) Teorija iger
A) Johann Heinrich von Thünen B) Gottfried Achenwall C) W.S. Jevons D) Sir William Petty
A) John Maynard Keynes, Milton Friedman in Paul Samuelson. B) Adam Smith, David Ricardo in John Stuart Mill. C) Karl Marx, Friedrich Hayek in Joseph Schumpeter. D) Augustin Cournot, Léon Walras in Francis Ysidro Edgeworth.
A) Na podlagi individualne krivulje povpraševanja vsakega prodajalca. B) Na podlagi skupne količine, ki jo ponudita oba prodajalca. C) Na podlagi proizvodnih stroškov vsakega prodajalca. D) Z državnim regulacijskim ukrepom.
A) Paretojeva učinkovitost B) Nashovo ravnovesje C) Kaldor-Hicksova učinkovitost D) Walrasovo ravnovesje
A) Prizadet je bil za desetletja. B) Takoj uporabljen v politiki. C) Takoj sprejet in hvaljen. D) Povsem zavrnjen brez upoštevanja.
A) Trije B) Pet C) Štirje D) Dva
A) Trgi se ne morejo izčistiti neodvisno drug od drugega. B) Za to, da se vsi ostali trgi izčistijo, je dovolj, da se izčisti samo en trg. C) Če se n-1 trgov izčisti, se tudi n-ti trg izčisti. D) Vsi trgi se morajo izčistiti hkrati.
A) Dva B) Štirje C) Pet D) Tri
A) 1881 B) 1905 C) 1924 D) 1878
A) Račun sreče B) Utilitarizem C) Alternativni strošek D) Marginalna korist
A) Arthur Lyon Bowley B) Harold Hotelling C) Jeremy Bentham D) Edwin Robert Anderson Seligman
A) Edwin Robert Anderson Seligman B) Arthur Lyon Bowley C) Jeremy Bentham D) Harold Hotelling
A) Paul Samuelson B) Vilfredo Pareto C) John von Neumann D) Alfred Marshall
A) Paretojeva učinkovitost B) Primerjalna statika C) Walrasovo ravnovesje D) Hipoteza nevidne roke
A) Brouwerjev izrek o fiksni točki B) Paretojeva učinkovitost C) Četeličev princip D) Von Neumannov model ravnotežja
A) Teorija grafov B) Diferencialni račun C) Linearno programiranje D) Konveksni množici
A) Wassily Leontief B) Leonid Kantorovič C) Paul Samuelson D) John von Neumann
A) Leontiefove tehnologije B) Arrow-Debreuovi modeli C) Von Neumannove tehnologije D) Metode linearnega programiranja
A) Ekonomija vhodov in izhodov B) Mikroekonomija C) Makroekonomija D) Teorija splošne ravnovesja
A) 1940-ta B) 1960-ta C) 1930-ta D) 1950-ta
A) Hladna vojna B) Zračna dostava v Berlin (1948) C) Kubanska raketna kriza D) Prva svetovna vojna
A) Minimizirati f(x) B) Rešiti h_j(x) C) Izenačiti g_i(x) D) Maksimirati f(x)
A) Kvadratne funkcije. B) Linearni funkciji. C) Funkcije, ki so konveksne in imajo poliedrsko obliko. D) Funkcije, ki niso konveksne.
A) Operacijska raziskava B) Čista matematika C) Fizika D) Ekonomija
A) Teorija optimalnega nadzora B) Variacijski račun C) Teorija fiksnih točk D) Funkcionalna analiza
A) Metode funkcionalne analize, vključno s topologijo B) Konveksni množici in teorija fiksnih točk C) Teorija optimalnega nadzora D) Dinamično programiranje
A) "Ekonomske spremenljivke" B) "Optimizacijske funkcije" C) "Subjektivno določene vrednosti" D) "Tržni ravnotežja"
A) John Harsanyi B) Reinhard Selten C) John Nash D) Oskar Morgenstern
A) 1951 B) 1944 C) 1994 D) 1965
A) 2010 B) 1994 C) 1985 D) 2001
A) Avtomatizirano računalniško inženirstvo. B) Napredna računalniška ekonometrija. C) Uporabni račun ekonomije. D) Ekonomija, ki temelji na simulaciji delovanja posameznih subjektov.
A) V zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja. B) V drugi polovici sedemdesetih let prejšnjega stoletja. C) V sredini leta 2000. D) V devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
A) Obnašanja ekonomija B) Kompleksni adaptivni sistemi C) Klasična mehanika D) Kvantna ekonomija
A) Nicholas Kaldor B) Henry L. Moore C) Ragnar Frisch D) Trygve Haavelmo
A) The American Economic Review B) Quarterly Journal of Economics C) Econometrica D) Journal of Political Economy
A) Nicholas Kaldor B) Ragnar Frisch C) Henry L. Moore D) Trygve Haavelmo
A) Nacionalni biro za ekonomske raziskave B) Ekonometrično društvo C) Komisija Cowles D) Ameriško ekonomsko združenje
A) Henry L. Moore B) Trygve Haavelmo C) Ragnar Frisch D) Nicholas Kaldor
A) Statični B) Empirični C) Verjetnostni D) Dinamični
A) 1933 B) 1892 C) 1925 D) 1944
A) 20% B) 10% C) 5,8% D) 15%
A) John Maynard Keynes B) Adam Smith C) Alfred Marshall D) Milton Friedman
A) Matematika B) Programiranje C) Statistika D) Ekonometrija
A) Kvalitativne raziskovalne študije B) Preproste aritmetične izračune C) Ekonomske probleme z veliko spremenljivkami D) Osnovna ekonomska teorija
A) Šola iz Chicaga B) Keynesianska šola C) Neoklasične šole D) Avstrijska šola
A) Predpostavke niso pomembne za delovanje modela. B) Predpostavke bi morale vedno ustrezati realnosti. C) 'Vse predpostavke so nerealne.' D) Modele ne bi smeli ocenjevati glede na njihovo predvidljivo zmogljivost. |