Logično-filozofski traktat Ludwiga Wittgensteina
  • 1. Logično-filozofski traktat (Tractatus Logico-Philosophicus) filozofa Ludwiga Wittgensteina z začetka 20. stoletja je temeljno besedilo analitične filozofije, ki skuša raziskati odnos med jezikom, resničnostjo in mišljenjem. Delo, ki je bilo dokončano leta 1918 in prvič objavljeno leta 1921, predstavlja nov pogled na meje jezika in njegove zmožnosti za predstavitev sveta ter je strukturirano kot niz oštevilčenih predlogov, ki se med seboj dopolnjujejo. Wittgenstein trdi, da je svet sestavljen iz dejstev in ne iz stvari, in slavno trdi, da meje našega jezika pomenijo meje našega sveta, kar je zajeto v njegovi trditvi, da "o čemer ne moremo govoriti, o tem moramo molčati". Besedilo obravnava naravo pomena, pri čemer poudarja, da je pomen zakoreninjen v uporabi, in uvaja idejo logičnega atomizma, ki predlaga, da je mogoče kompleksne izjave razdeliti na preprostejše, elementarne predloge. S svojo strogo logično obliko in raziskovanjem meja filozofskega raziskovanja je "Traktat" močno vplival ne le na filozofijo, temveč tudi na različna področja, kot sta jezikoslovje in kognitivna znanost, saj bralce izziva k ponovnemu razmisleku o sami naravi razumevanja in vlogi jezika pri oblikovanju človeškega izkustva.

    Na kaj se osredotoča Logično-filozofski traktat?
A) Razmerje med jezikom in resničnostjo
B) Narava etike
C) Politična filozofija
D) Zgodovina filozofije
  • 2. S katero od naslednjih trditev se začenja Tractatus?
A) Znanje je moč.
B) Mislim, torej sem.
C) Svet je vse, kar je.
D) Meje mojega jezika pomenijo meje mojega sveta.
  • 3. Kakšen pomen ima v Traktatu logična oblika?
A) To se nanaša na etične vidike.
B) Enako kot pri slovnici.
C) Za pomen je nepomemben.
D) Določa, kako lahko jezik predstavlja resničnost.
  • 4. Kaj Wittgenstein misli z besedami "kar je mogoče povedati, je mogoče povedati jasno"?
A) Dvoumnost je neizogibna.
B) Jasnost jezika je bistvenega pomena za smiselno razpravo.
C) Jasno je mogoče izraziti le občutke.
D) Vse izjave so subjektivne.
  • 5. Katere vrste izjav Wittgenstein šteje za nesmiselne?
A) Metafizične izjave, ki jih ni mogoče preveriti.
B) Opisne izjave.
C) Empirične trditve.
D) Izjave o logičnih resnicah.
  • 6. Kaj je "slikovna teorija" jezika?
A) Jezik je izključno izrazni.
B) Jezik je slika resničnosti.
C) Jezik je oblika umetnosti.
D) Jezik nima nobene povezave z resničnostjo.
  • 7. Kaj je po Traktatu "dejstvo"?
A) Subjektivno prepričanje.
B) To je mnenje mnogih.
C) Moralna izjava.
D) Takšno je stanje stvari.
  • 8. Katera trditev pomeni logični atomizem?
A) Znanje je relativno.
B) Dejstev ni.
C) Vsaka resnica je subjektivna.
D) Svet je sestavljen iz preprostih predmetov.
  • 9. Kaj Wittgenstein v Traktatu trdi o verskem jeziku?
A) Izraža globoke resnice.
B) V logičnem smislu je nesmiselno.
C) Je enakovreden znanstvenemu jeziku.
D) Razumeti ga je treba dobesedno.
  • 10. V katerem poglavju Traktata najdemo trditev "svet je vse, kar obstaja"?
A) 5
B) 3
C) 2
D) 1
  • 11. Kako Wittgenstein gleda na odnos med jezikom in mišljenjem?
A) Misel je neodvisna od jezika.
B) Jezik oblikuje in omejuje mišljenje.
C) Jezik in misel sta enaka.
D) Mišljenje je produkt zgolj jezika.
  • 12. Katero od naslednjih dejstev opisuje Wittgensteinov končni cilj v Traktatu?
A) vzpostavitev celovitega etičnega sistema.
B) Opredeliti naravo resničnosti.
C) Pokazati meje jezika.
D) Raziskovanje bistva človeških izkušenj.
  • 13. Kako sta v Traktatu opredeljena resnica in neresnica?
A) Na podlagi kulturnega soglasja.
B) V zvezi s stanjem stvari.
C) Kot čustveni odzivi.
D) Glede strinjanja s prepričanji.
  • 14. Kaj pomeni pojem "logična oblika"?
A) Zgodovinski kontekst izrazov.
B) Slovnična zgradba stavkov.
C) Čustveni podtoni izjav.
D) Struktura, ki si jo propozicije delijo z dejstvi.
  • 15. Kdo je vplival na Wittgensteina pri pisanju Traktata?
A) Bertrand Russell.
B) Friedrich Nietzsche.
C) Sigmund Freud.
D) Karl Marx.
  • 16. Kaj Tractatus nakazuje o mejah znanosti?
A) Temeljijo zgolj na empiričnih dokazih.
B) Ne obstajajo.
C) Opredeljujeta jih jezik in logika.
D) V osnovi so neomejeni.
  • 17. Kakšno vlogo ima logika v Traktatu?
A) Za filozofijo je nepomembna.
B) Je sinonim za občutke.
C) To velja za nesmiselno.
D) Je temelj strukture jezika.
  • 18. V katerem letu je bil prvič objavljen Traktat?
A) 1918.
B) 1921.
C) 1932.
D) 1925.
  • 19. Proti kateri vrsti filozofije se zavzema Tractatus?
A) Naravna filozofija.
B) Analitična filozofija.
C) Eksperimentalna filozofija.
D) Tradicionalna metafizika.
Ustvarjeno z That Quiz — kjer je utrjevanje matematike s testi vedno le en klik stran.