Logično-filozofski traktat Ludwiga Wittgensteina
  • 1. Logično-filozofski traktat (Tractatus Logico-Philosophicus) filozofa Ludwiga Wittgensteina z začetka 20. stoletja je temeljno besedilo analitične filozofije, ki skuša raziskati odnos med jezikom, resničnostjo in mišljenjem. Delo, ki je bilo dokončano leta 1918 in prvič objavljeno leta 1921, predstavlja nov pogled na meje jezika in njegove zmožnosti za predstavitev sveta ter je strukturirano kot niz oštevilčenih predlogov, ki se med seboj dopolnjujejo. Wittgenstein trdi, da je svet sestavljen iz dejstev in ne iz stvari, in slavno trdi, da meje našega jezika pomenijo meje našega sveta, kar je zajeto v njegovi trditvi, da "o čemer ne moremo govoriti, o tem moramo molčati". Besedilo obravnava naravo pomena, pri čemer poudarja, da je pomen zakoreninjen v uporabi, in uvaja idejo logičnega atomizma, ki predlaga, da je mogoče kompleksne izjave razdeliti na preprostejše, elementarne predloge. S svojo strogo logično obliko in raziskovanjem meja filozofskega raziskovanja je "Traktat" močno vplival ne le na filozofijo, temveč tudi na različna področja, kot sta jezikoslovje in kognitivna znanost, saj bralce izziva k ponovnemu razmisleku o sami naravi razumevanja in vlogi jezika pri oblikovanju človeškega izkustva.

    Na kaj se osredotoča Logično-filozofski traktat?
A) Zgodovina filozofije
B) Razmerje med jezikom in resničnostjo
C) Politična filozofija
D) Narava etike
  • 2. S katero od naslednjih trditev se začenja Tractatus?
A) Znanje je moč.
B) Svet je vse, kar je.
C) Mislim, torej sem.
D) Meje mojega jezika pomenijo meje mojega sveta.
  • 3. Kakšen pomen ima v Traktatu logična oblika?
A) To se nanaša na etične vidike.
B) Enako kot pri slovnici.
C) Za pomen je nepomemben.
D) Določa, kako lahko jezik predstavlja resničnost.
  • 4. Kaj Wittgenstein misli z besedami "kar je mogoče povedati, je mogoče povedati jasno"?
A) Dvoumnost je neizogibna.
B) Vse izjave so subjektivne.
C) Jasnost jezika je bistvenega pomena za smiselno razpravo.
D) Jasno je mogoče izraziti le občutke.
  • 5. Katere vrste izjav Wittgenstein šteje za nesmiselne?
A) Opisne izjave.
B) Metafizične izjave, ki jih ni mogoče preveriti.
C) Izjave o logičnih resnicah.
D) Empirične trditve.
  • 6. Kaj je "slikovna teorija" jezika?
A) Jezik je izključno izrazni.
B) Jezik nima nobene povezave z resničnostjo.
C) Jezik je slika resničnosti.
D) Jezik je oblika umetnosti.
  • 7. Kaj je po Traktatu "dejstvo"?
A) To je mnenje mnogih.
B) Moralna izjava.
C) Subjektivno prepričanje.
D) Takšno je stanje stvari.
  • 8. Katera trditev pomeni logični atomizem?
A) Dejstev ni.
B) Znanje je relativno.
C) Vsaka resnica je subjektivna.
D) Svet je sestavljen iz preprostih predmetov.
  • 9. Kaj pomeni pojem "logična oblika"?
A) Slovnična zgradba stavkov.
B) Zgodovinski kontekst izrazov.
C) Čustveni podtoni izjav.
D) Struktura, ki si jo propozicije delijo z dejstvi.
  • 10. Kako sta v Traktatu opredeljena resnica in neresnica?
A) Na podlagi kulturnega soglasja.
B) Glede strinjanja s prepričanji.
C) Kot čustveni odzivi.
D) V zvezi s stanjem stvari.
  • 11. Kakšno vlogo ima logika v Traktatu?
A) Je sinonim za občutke.
B) Je temelj strukture jezika.
C) Za filozofijo je nepomembna.
D) To velja za nesmiselno.
  • 12. Kako Wittgenstein gleda na odnos med jezikom in mišljenjem?
A) Misel je neodvisna od jezika.
B) Mišljenje je produkt zgolj jezika.
C) Jezik oblikuje in omejuje mišljenje.
D) Jezik in misel sta enaka.
  • 13. Katero od naslednjih dejstev opisuje Wittgensteinov končni cilj v Traktatu?
A) Opredeliti naravo resničnosti.
B) vzpostavitev celovitega etičnega sistema.
C) Raziskovanje bistva človeških izkušenj.
D) Pokazati meje jezika.
  • 14. V katerem poglavju Traktata najdemo trditev "svet je vse, kar obstaja"?
A) 3
B) 1
C) 5
D) 2
  • 15. Kaj Tractatus nakazuje o mejah znanosti?
A) Temeljijo zgolj na empiričnih dokazih.
B) Opredeljujeta jih jezik in logika.
C) V osnovi so neomejeni.
D) Ne obstajajo.
  • 16. Proti kateri vrsti filozofije se zavzema Tractatus?
A) Eksperimentalna filozofija.
B) Analitična filozofija.
C) Tradicionalna metafizika.
D) Naravna filozofija.
  • 17. Kdo je vplival na Wittgensteina pri pisanju Traktata?
A) Friedrich Nietzsche.
B) Bertrand Russell.
C) Karl Marx.
D) Sigmund Freud.
  • 18. Kaj Wittgenstein v Traktatu trdi o verskem jeziku?
A) Razumeti ga je treba dobesedno.
B) V logičnem smislu je nesmiselno.
C) Izraža globoke resnice.
D) Je enakovreden znanstvenemu jeziku.
  • 19. V katerem letu je bil prvič objavljen Traktat?
A) 1921.
B) 1925.
C) 1932.
D) 1918.
Ustvarjeno z That Quiz — kjer je utrjevanje matematike s testi vedno le en klik stran.