Logično-filozofski traktat Ludwiga Wittgensteina
  • 1. Logično-filozofski traktat (Tractatus Logico-Philosophicus) filozofa Ludwiga Wittgensteina z začetka 20. stoletja je temeljno besedilo analitične filozofije, ki skuša raziskati odnos med jezikom, resničnostjo in mišljenjem. Delo, ki je bilo dokončano leta 1918 in prvič objavljeno leta 1921, predstavlja nov pogled na meje jezika in njegove zmožnosti za predstavitev sveta ter je strukturirano kot niz oštevilčenih predlogov, ki se med seboj dopolnjujejo. Wittgenstein trdi, da je svet sestavljen iz dejstev in ne iz stvari, in slavno trdi, da meje našega jezika pomenijo meje našega sveta, kar je zajeto v njegovi trditvi, da "o čemer ne moremo govoriti, o tem moramo molčati". Besedilo obravnava naravo pomena, pri čemer poudarja, da je pomen zakoreninjen v uporabi, in uvaja idejo logičnega atomizma, ki predlaga, da je mogoče kompleksne izjave razdeliti na preprostejše, elementarne predloge. S svojo strogo logično obliko in raziskovanjem meja filozofskega raziskovanja je "Traktat" močno vplival ne le na filozofijo, temveč tudi na različna področja, kot sta jezikoslovje in kognitivna znanost, saj bralce izziva k ponovnemu razmisleku o sami naravi razumevanja in vlogi jezika pri oblikovanju človeškega izkustva.

    Na kaj se osredotoča Logično-filozofski traktat?
A) Razmerje med jezikom in resničnostjo
B) Politična filozofija
C) Zgodovina filozofije
D) Narava etike
  • 2. S katero od naslednjih trditev se začenja Tractatus?
A) Mislim, torej sem.
B) Meje mojega jezika pomenijo meje mojega sveta.
C) Svet je vse, kar je.
D) Znanje je moč.
  • 3. Kakšen pomen ima v Traktatu logična oblika?
A) Enako kot pri slovnici.
B) To se nanaša na etične vidike.
C) Za pomen je nepomemben.
D) Določa, kako lahko jezik predstavlja resničnost.
  • 4. Kaj Wittgenstein misli z besedami "kar je mogoče povedati, je mogoče povedati jasno"?
A) Vse izjave so subjektivne.
B) Jasno je mogoče izraziti le občutke.
C) Jasnost jezika je bistvenega pomena za smiselno razpravo.
D) Dvoumnost je neizogibna.
  • 5. Katere vrste izjav Wittgenstein šteje za nesmiselne?
A) Opisne izjave.
B) Izjave o logičnih resnicah.
C) Empirične trditve.
D) Metafizične izjave, ki jih ni mogoče preveriti.
  • 6. Kaj je "slikovna teorija" jezika?
A) Jezik je slika resničnosti.
B) Jezik je oblika umetnosti.
C) Jezik je izključno izrazni.
D) Jezik nima nobene povezave z resničnostjo.
  • 7. Kaj je po Traktatu "dejstvo"?
A) Takšno je stanje stvari.
B) Moralna izjava.
C) Subjektivno prepričanje.
D) To je mnenje mnogih.
  • 8. Katera trditev pomeni logični atomizem?
A) Znanje je relativno.
B) Dejstev ni.
C) Svet je sestavljen iz preprostih predmetov.
D) Vsaka resnica je subjektivna.
  • 9. Kaj Wittgenstein v Traktatu trdi o verskem jeziku?
A) Razumeti ga je treba dobesedno.
B) V logičnem smislu je nesmiselno.
C) Je enakovreden znanstvenemu jeziku.
D) Izraža globoke resnice.
  • 10. V katerem poglavju Traktata najdemo trditev "svet je vse, kar obstaja"?
A) 1
B) 2
C) 3
D) 5
  • 11. Kako Wittgenstein gleda na odnos med jezikom in mišljenjem?
A) Jezik in misel sta enaka.
B) Mišljenje je produkt zgolj jezika.
C) Jezik oblikuje in omejuje mišljenje.
D) Misel je neodvisna od jezika.
  • 12. Katero od naslednjih dejstev opisuje Wittgensteinov končni cilj v Traktatu?
A) Opredeliti naravo resničnosti.
B) Raziskovanje bistva človeških izkušenj.
C) Pokazati meje jezika.
D) vzpostavitev celovitega etičnega sistema.
  • 13. Kako sta v Traktatu opredeljena resnica in neresnica?
A) Na podlagi kulturnega soglasja.
B) V zvezi s stanjem stvari.
C) Kot čustveni odzivi.
D) Glede strinjanja s prepričanji.
  • 14. Kaj pomeni pojem "logična oblika"?
A) Slovnična zgradba stavkov.
B) Čustveni podtoni izjav.
C) Struktura, ki si jo propozicije delijo z dejstvi.
D) Zgodovinski kontekst izrazov.
  • 15. Kdo je vplival na Wittgensteina pri pisanju Traktata?
A) Friedrich Nietzsche.
B) Sigmund Freud.
C) Bertrand Russell.
D) Karl Marx.
  • 16. Kaj Tractatus nakazuje o mejah znanosti?
A) Opredeljujeta jih jezik in logika.
B) Temeljijo zgolj na empiričnih dokazih.
C) Ne obstajajo.
D) V osnovi so neomejeni.
  • 17. Kakšno vlogo ima logika v Traktatu?
A) Za filozofijo je nepomembna.
B) Je temelj strukture jezika.
C) To velja za nesmiselno.
D) Je sinonim za občutke.
  • 18. V katerem letu je bil prvič objavljen Traktat?
A) 1918.
B) 1932.
C) 1921.
D) 1925.
  • 19. Proti kateri vrsti filozofije se zavzema Tractatus?
A) Eksperimentalna filozofija.
B) Analitična filozofija.
C) Tradicionalna metafizika.
D) Naravna filozofija.
Ustvarjeno z That Quiz — kjer je utrjevanje matematike s testi vedno le en klik stran.