Logično-filozofski traktat Ludwiga Wittgensteina
  • 1. Logično-filozofski traktat (Tractatus Logico-Philosophicus) filozofa Ludwiga Wittgensteina z začetka 20. stoletja je temeljno besedilo analitične filozofije, ki skuša raziskati odnos med jezikom, resničnostjo in mišljenjem. Delo, ki je bilo dokončano leta 1918 in prvič objavljeno leta 1921, predstavlja nov pogled na meje jezika in njegove zmožnosti za predstavitev sveta ter je strukturirano kot niz oštevilčenih predlogov, ki se med seboj dopolnjujejo. Wittgenstein trdi, da je svet sestavljen iz dejstev in ne iz stvari, in slavno trdi, da meje našega jezika pomenijo meje našega sveta, kar je zajeto v njegovi trditvi, da "o čemer ne moremo govoriti, o tem moramo molčati". Besedilo obravnava naravo pomena, pri čemer poudarja, da je pomen zakoreninjen v uporabi, in uvaja idejo logičnega atomizma, ki predlaga, da je mogoče kompleksne izjave razdeliti na preprostejše, elementarne predloge. S svojo strogo logično obliko in raziskovanjem meja filozofskega raziskovanja je "Traktat" močno vplival ne le na filozofijo, temveč tudi na različna področja, kot sta jezikoslovje in kognitivna znanost, saj bralce izziva k ponovnemu razmisleku o sami naravi razumevanja in vlogi jezika pri oblikovanju človeškega izkustva.

    Na kaj se osredotoča Logično-filozofski traktat?
A) Narava etike
B) Razmerje med jezikom in resničnostjo
C) Zgodovina filozofije
D) Politična filozofija
  • 2. S katero od naslednjih trditev se začenja Tractatus?
A) Meje mojega jezika pomenijo meje mojega sveta.
B) Znanje je moč.
C) Svet je vse, kar je.
D) Mislim, torej sem.
  • 3. Kakšen pomen ima v Traktatu logična oblika?
A) Enako kot pri slovnici.
B) Določa, kako lahko jezik predstavlja resničnost.
C) To se nanaša na etične vidike.
D) Za pomen je nepomemben.
  • 4. Kaj Wittgenstein misli z besedami "kar je mogoče povedati, je mogoče povedati jasno"?
A) Jasnost jezika je bistvenega pomena za smiselno razpravo.
B) Dvoumnost je neizogibna.
C) Jasno je mogoče izraziti le občutke.
D) Vse izjave so subjektivne.
  • 5. Katere vrste izjav Wittgenstein šteje za nesmiselne?
A) Opisne izjave.
B) Izjave o logičnih resnicah.
C) Empirične trditve.
D) Metafizične izjave, ki jih ni mogoče preveriti.
  • 6. Kaj je "slikovna teorija" jezika?
A) Jezik je izključno izrazni.
B) Jezik je oblika umetnosti.
C) Jezik je slika resničnosti.
D) Jezik nima nobene povezave z resničnostjo.
  • 7. Kaj je po Traktatu "dejstvo"?
A) Subjektivno prepričanje.
B) Moralna izjava.
C) To je mnenje mnogih.
D) Takšno je stanje stvari.
  • 8. Katera trditev pomeni logični atomizem?
A) Vsaka resnica je subjektivna.
B) Dejstev ni.
C) Znanje je relativno.
D) Svet je sestavljen iz preprostih predmetov.
  • 9. Kaj Wittgenstein v Traktatu trdi o verskem jeziku?
A) Razumeti ga je treba dobesedno.
B) Izraža globoke resnice.
C) Je enakovreden znanstvenemu jeziku.
D) V logičnem smislu je nesmiselno.
  • 10. V katerem poglavju Traktata najdemo trditev "svet je vse, kar obstaja"?
A) 1
B) 3
C) 2
D) 5
  • 11. Kako Wittgenstein gleda na odnos med jezikom in mišljenjem?
A) Misel je neodvisna od jezika.
B) Jezik in misel sta enaka.
C) Mišljenje je produkt zgolj jezika.
D) Jezik oblikuje in omejuje mišljenje.
  • 12. Katero od naslednjih dejstev opisuje Wittgensteinov končni cilj v Traktatu?
A) vzpostavitev celovitega etičnega sistema.
B) Pokazati meje jezika.
C) Opredeliti naravo resničnosti.
D) Raziskovanje bistva človeških izkušenj.
  • 13. Kako sta v Traktatu opredeljena resnica in neresnica?
A) V zvezi s stanjem stvari.
B) Kot čustveni odzivi.
C) Glede strinjanja s prepričanji.
D) Na podlagi kulturnega soglasja.
  • 14. Kaj pomeni pojem "logična oblika"?
A) Zgodovinski kontekst izrazov.
B) Slovnična zgradba stavkov.
C) Struktura, ki si jo propozicije delijo z dejstvi.
D) Čustveni podtoni izjav.
  • 15. Kdo je vplival na Wittgensteina pri pisanju Traktata?
A) Karl Marx.
B) Sigmund Freud.
C) Bertrand Russell.
D) Friedrich Nietzsche.
  • 16. Kaj Tractatus nakazuje o mejah znanosti?
A) V osnovi so neomejeni.
B) Ne obstajajo.
C) Temeljijo zgolj na empiričnih dokazih.
D) Opredeljujeta jih jezik in logika.
  • 17. Kakšno vlogo ima logika v Traktatu?
A) To velja za nesmiselno.
B) Za filozofijo je nepomembna.
C) Je temelj strukture jezika.
D) Je sinonim za občutke.
  • 18. V katerem letu je bil prvič objavljen Traktat?
A) 1921.
B) 1932.
C) 1918.
D) 1925.
  • 19. Proti kateri vrsti filozofije se zavzema Tractatus?
A) Analitična filozofija.
B) Naravna filozofija.
C) Eksperimentalna filozofija.
D) Tradicionalna metafizika.
Ustvarjeno z That Quiz — kjer je utrjevanje matematike s testi vedno le en klik stran.