A) Joseph-Louis Lagrange B) James Clerk Maxwell C) Isaac Newton D) Galileo Galilei
A) Kinetična in potencialna energija B) Toplotna in mehanska energija C) Električna in magnetna energija D) Notranja in zunanja energija
A) Sila B) Reakcija C) Masa D) Akcija
A) Linearna algebra B) Diferencialne enačbe C) Vektorski račun D) Variacijski račun
A) Kartezične koordinate in njihove časovne izpeljanke B) Masa in hitrost C) Splošne koordinate, njihove časovne izpeljanke in čas D) Potencialna energija in hitrost
A) Splošne koordinate B) Polarne koordinate C) Sferične koordinate D) Kartezične koordinate
A) Virtualno premikanje B) Dinamični premik C) Dejanski premik D) Nepremično premikanje
A) Hookov zakon B) Newtonov drugi zakon C) Načelo najmanjšega ukrepanja D) Ohmov zakon
A) 1803 B) 1760 C) 1788 D) 1755
A) N B) 9 C) 6N D) 3N
A) Zagon je vedno enak nič. B) Energija se ohranja v vseh interakcijah. C) Skupna sila je enaka masi, pomnoženi z pospeškom, za vsak delec. D) Sila je obratno sorazmerna kvadratu razdalje.
A) Funkcija sile B) Lagrangeova funkcija C) Kinetična energija D) Hamiltonova funkcija
A) L = T + V B) L = 2T - V C) L = T - V D) L = V - T
A) T = (1/2) Σ (od k=1 do N) m_k * v_k2 B) T = Σ (od k=1 do N) m_k * v_k C) T = (1/3) Σ (od k=1 do N) m_k * v_k2 D) T = Σ (od k=1 do N) m_k2 * v_k
A) V ostane konstanten. B) V = V(r1, r2, ...) C) Na splošno velja: V = V(r1, r2, ..., v1, v2, ..., t) D) V = V(v1, v2, ...)
A) Da, v skladu s fizikalnimi zakoni. B) Ne, samo določene funkcije se lahko uporabijo. C) Samo, če izključuje potencialno energijo. D) Samo, če vključuje kinetično energijo.
A) Funkcija potencialne energije B) Simboli Christoffela C) Rayleigheva funkcija disipacije D) Omejitvene enačbe
A) Holonomske omejitve B) Disipativne sile C) Neholonomske omejitve D) Relativistične omejitve
A) Omejitve, ki so odvisne od hitrosti delcev. B) Omejitve, ki so integrabilne. C) Omejitve, ki vključujejo trenje. D) Omejitve, ki vključujejo neenakosti.
A) Ekstremne trajektorije ali poti B) Poti z največjo energijo C) Nelinearne poti pospeševanja D) Ukrivljene poti v časovno-prostranstveni kontinuum
A) Ponekod predstavljajo trajektorije z največjo energijo. B) So ukrivljene poti. C) So ravne črte. D) Ponekod predstavljajo nelinearne poti pospeševanja.
A) Geodetice predstavljajo poti z največjo silo. B) Prosta delca se odmikajo od geodetic zaradi sil. C) Prosta delca sledijo geodeticam, ki so ekstremne trajektorije. D) Newtonov drugi zakon nima nobene povezave z geodeticami.
A) Joseph-Louis Lagrange B) Leonhard Euler C) Isaac Newton D) Jacques Bernoulli
A) 1755 B) 1743 C) 1708 D) 1788
A) Samo na uporabljene sile, ki niso omejevalne. B) Na spremembe potencialne energije. C) Na obe vrsti sil, omejevalne in neomejevalne. D) Samo na omejevalne sile.
A) Načelo velja samo za linearne sisteme. B) Premiki so lahko povezani z omejitveno enačbo. C) Uporabno je samo za statično ravnovesje. D) Za njegovo uporabo je potrebno poznati vse sile, ki delujejo na sistem.
A) (d/dt)(∂L'/∂Q̇i) = ∂L'/∂Qi + Σj λj (∂ϕ'j/∂Qi). B) (d/dt)(∂L'/∂Qi) = Σj λj (∂ϕ'j/∂Q̇i). C) (d/dt)(∂L'/∂Qi) = ∂L'/∂Q̇i + Σj λj (∂ϕ'j/∂Q̇i). D) (d/dt)(∂L/∂q̇i) = ∂L/∂qi.
A) Lagrangejev izrek B) Noetherjev izrek C) Newtonov izrek D) Eulerjev izrek
A) Operator rotacije B) Operator divergence C) Operator gradienta D) Skalarni potencial
A) ∇V B) d/dt(∂L/∂x) C) -∂V/∂x D) m x˙
A) m ẋ B) -∂V/∂x C) ∂L/∂x D) m ẍ
A) r B) θ C) φ D) m
A) Linearni moment pr B) Kinetična energija (1/2)mv² C) Potencialna energija V(r) D) Kotni moment pφ
A) pφ = mr²sin²(θ)φ̇ B) pφ = m(r² + θ² + φ²) C) pφ = (m/2)r²sin(θ)φ̇ D) pφ = m(r²θ̇ + sin(θ)φ̇)
A) m(r̈ - θ̇² - sin²(θ)φ̇²) B) mr(θ̇² + sin²(θ)φ̇²) C) -m(r̈ + θ̇² + sin²(θ)φ̇²) D) -mr(θ̇² + sin²(θ)φ̇²)
A) -mr²sin(θ)φ̇ B) -mr²sin(θ)cos(θ)φ̇² C) mr²sin(θ)cos(θ)φ̇² D) m(r²θ̇ + sin(θ)cos(θ)φ̇)
A) Mgy_nihalo B) mgy_nihalo C) mgx_nihalo D) (1/2)mgy_nihalo2
A) Potencialna energija, ki jo povzroča centralna sila. B) Člen, ki opisuje relativno gibanje. C) Člen, ki opisuje gibanje težišča. D) Skupna kinetična energija sistema.
A) μ = (m1 + m2) / 2. B) μ = m1 - m2. C) μ = m1 * m2. D) μ = m1 * m2 / (m1 + m2).
A) R (položaj težišča). B) r (radijalna razdalja). C) θ (kota). D) V (potencialna energija).
A) Fcf = μr²θ˙. B) Fcf = dV/dr. C) Fcf = μr/θ˙. D) Fcf = μrθ˙² = ℓ²/(μr³).
A) Da, je invarianten glede na merilno transformacijo. B) To je odvisno od specifičnega sistema. C) Ne, ni invarianten glede na merilno transformacijo. D) Invarianca glede na merilno transformacijo ne velja za kanonični impulz.
A) Routhova mehanika B) Formulacija v prostoru gibalnega momenta C) Hamiltonova mehanika D) Optika
A) Laplaceova transformacija B) Taylorjeva razširitev C) Fourierjeva transformacija D) Legendrejeva transformacija
A) Formulacija v prostoru momentov B) Routhova mehanika C) Ostrogradskova mehanika D) Relativistična mehanika
A) Kompleksnost Hamiltonove funkcije B) Neskladnost z relativnostjo C) Nestabilnost Ostrogradskega D) Kršitev variacijskega načela
A) Kvantna mehanika B) Elektromagnetizem C) Termodinamika D) Optika
A) Sistemi z več delci B) Ohranjeni impulzi C) Ciklične koordinate D) Dinamika posameznega delca
A) Planckova konstanta B) Hitrost svetlobe C) Boltzmannova konstanta D) Gravitačna konstanta |