Lagrangeva mehanika - Test
A) Galileo Galilei B) Joseph-Louis Lagrange C) James Clerk Maxwell D) Isaac Newton
A) Električna in magnetna energija B) Notranja in zunanja energija C) Kinetična in potencialna energija D) Toplotna in mehanska energija
A) Masa B) Sila C) Reakcija D) Akcija
A) Vektorski račun B) Variacijski račun C) Diferencialne enačbe D) Linearna algebra
A) Kartezične koordinate in njihove časovne izpeljanke B) Masa in hitrost C) Potencialna energija in hitrost D) Splošne koordinate, njihove časovne izpeljanke in čas
A) Sferične koordinate B) Kartezične koordinate C) Splošne koordinate D) Polarne koordinate
A) Virtualno premikanje B) Dejanski premik C) Nepremično premikanje D) Dinamični premik
A) Načelo najmanjšega ukrepanja B) Newtonov drugi zakon C) Ohmov zakon D) Hookov zakon
A) 1755 B) 1788 C) 1803 D) 1760
A) 6N B) 9 C) N D) 3N
A) Sila je obratno sorazmerna kvadratu razdalje. B) Skupna sila je enaka masi, pomnoženi z pospeškom, za vsak delec. C) Energija se ohranja v vseh interakcijah. D) Zagon je vedno enak nič.
A) Funkcija sile B) Kinetična energija C) Lagrangeova funkcija D) Hamiltonova funkcija
A) L = T + V B) L = V - T C) L = 2T - V D) L = T - V
A) T = Σ (od k=1 do N) m_k * v_k B) T = Σ (od k=1 do N) m_k2 * v_k C) T = (1/3) Σ (od k=1 do N) m_k * v_k2 D) T = (1/2) Σ (od k=1 do N) m_k * v_k2
A) V = V(v1, v2, ...) B) V = V(r1, r2, ...) C) V ostane konstanten. D) Na splošno velja: V = V(r1, r2, ..., v1, v2, ..., t)
A) Samo, če vključuje kinetično energijo. B) Samo, če izključuje potencialno energijo. C) Ne, samo določene funkcije se lahko uporabijo. D) Da, v skladu s fizikalnimi zakoni.
A) Omejitvene enačbe B) Rayleigheva funkcija disipacije C) Simboli Christoffela D) Funkcija potencialne energije
A) Neholonomske omejitve B) Relativistične omejitve C) Disipativne sile D) Holonomske omejitve
A) Omejitve, ki so odvisne od hitrosti delcev. B) Omejitve, ki vključujejo neenakosti. C) Omejitve, ki so integrabilne. D) Omejitve, ki vključujejo trenje.
A) Poti z največjo energijo B) Nelinearne poti pospeševanja C) Ukrivljene poti v časovno-prostranstveni kontinuum D) Ekstremne trajektorije ali poti
A) Ponekod predstavljajo trajektorije z največjo energijo. B) So ukrivljene poti. C) So ravne črte. D) Ponekod predstavljajo nelinearne poti pospeševanja.
A) Geodetice predstavljajo poti z največjo silo. B) Prosta delca se odmikajo od geodetic zaradi sil. C) Prosta delca sledijo geodeticam, ki so ekstremne trajektorije. D) Newtonov drugi zakon nima nobene povezave z geodeticami.
A) Isaac Newton B) Jacques Bernoulli C) Leonhard Euler D) Joseph-Louis Lagrange
A) 1743 B) 1755 C) 1708 D) 1788
A) Na spremembe potencialne energije. B) Samo na omejevalne sile. C) Samo na uporabljene sile, ki niso omejevalne. D) Na obe vrsti sil, omejevalne in neomejevalne.
A) Uporabno je samo za statično ravnovesje. B) Za njegovo uporabo je potrebno poznati vse sile, ki delujejo na sistem. C) Premiki so lahko povezani z omejitveno enačbo. D) Načelo velja samo za linearne sisteme.
A) (d/dt)(∂L'/∂Qi) = Σj λj (∂ϕ'j/∂Q̇i). B) (d/dt)(∂L'/∂Q̇i) = ∂L'/∂Qi + Σj λj (∂ϕ'j/∂Qi). C) (d/dt)(∂L'/∂Qi) = ∂L'/∂Q̇i + Σj λj (∂ϕ'j/∂Q̇i). D) (d/dt)(∂L/∂q̇i) = ∂L/∂qi.
A) Eulerjev izrek B) Noetherjev izrek C) Lagrangejev izrek D) Newtonov izrek
A) Operator divergence B) Operator gradienta C) Skalarni potencial D) Operator rotacije
A) ∇V B) d/dt(∂L/∂x) C) -∂V/∂x D) m x˙
A) m ẍ B) -∂V/∂x C) m ẋ D) ∂L/∂x
A) φ B) r C) m D) θ
A) Potencialna energija V(r) B) Kotni moment pφ C) Kinetična energija (1/2)mv² D) Linearni moment pr
A) pφ = (m/2)r²sin(θ)φ̇ B) pφ = mr²sin²(θ)φ̇ C) pφ = m(r² + θ² + φ²) D) pφ = m(r²θ̇ + sin(θ)φ̇)
A) m(r̈ - θ̇² - sin²(θ)φ̇²) B) -m(r̈ + θ̇² + sin²(θ)φ̇²) C) -mr(θ̇² + sin²(θ)φ̇²) D) mr(θ̇² + sin²(θ)φ̇²)
A) m(r²θ̇ + sin(θ)cos(θ)φ̇) B) mr²sin(θ)cos(θ)φ̇² C) -mr²sin(θ)cos(θ)φ̇² D) -mr²sin(θ)φ̇
A) mgx_nihalo B) mgy_nihalo C) (1/2)mgy_nihalo2 D) Mgy_nihalo
A) Skupna kinetična energija sistema. B) Potencialna energija, ki jo povzroča centralna sila. C) Člen, ki opisuje gibanje težišča. D) Člen, ki opisuje relativno gibanje.
A) μ = (m1 + m2) / 2. B) μ = m1 - m2. C) μ = m1 * m2. D) μ = m1 * m2 / (m1 + m2).
A) R (položaj težišča). B) r (radijalna razdalja). C) θ (kota). D) V (potencialna energija).
A) Fcf = μr²θ˙. B) Fcf = μrθ˙² = ℓ²/(μr³). C) Fcf = μr/θ˙. D) Fcf = dV/dr.
A) Da, je invarianten glede na merilno transformacijo. B) To je odvisno od specifičnega sistema. C) Invarianca glede na merilno transformacijo ne velja za kanonični impulz. D) Ne, ni invarianten glede na merilno transformacijo.
A) Routhova mehanika B) Formulacija v prostoru gibalnega momenta C) Optika D) Hamiltonova mehanika
A) Legendrejeva transformacija B) Taylorjeva razširitev C) Laplaceova transformacija D) Fourierjeva transformacija
A) Relativistična mehanika B) Routhova mehanika C) Formulacija v prostoru momentov D) Ostrogradskova mehanika
A) Nestabilnost Ostrogradskega B) Neskladnost z relativnostjo C) Kompleksnost Hamiltonove funkcije D) Kršitev variacijskega načela
A) Kvantna mehanika B) Elektromagnetizem C) Termodinamika D) Optika
A) Sistemi z več delci B) Dinamika posameznega delca C) Ohranjeni impulzi D) Ciklične koordinate
A) Planckova konstanta B) Hitrost svetlobe C) Gravitačna konstanta D) Boltzmannova konstanta |
Ustvarjeno z That Quiz —
stran z matematičnimi testi za učence za vse stopnje.