A) James Clerk Maxwell B) Galileo Galilei C) Joseph-Louis Lagrange D) Isaac Newton
A) Kinetična in potencialna energija B) Električna in magnetna energija C) Toplotna in mehanska energija D) Notranja in zunanja energija
A) Sila B) Reakcija C) Masa D) Akcija
A) Linearna algebra B) Vektorski račun C) Variacijski račun D) Diferencialne enačbe
A) Potencialna energija in hitrost B) Masa in hitrost C) Kartezične koordinate in njihove časovne izpeljanke D) Splošne koordinate, njihove časovne izpeljanke in čas
A) Polarne koordinate B) Sferične koordinate C) Splošne koordinate D) Kartezične koordinate
A) Dinamični premik B) Dejanski premik C) Nepremično premikanje D) Virtualno premikanje
A) Newtonov drugi zakon B) Ohmov zakon C) Načelo najmanjšega ukrepanja D) Hookov zakon
A) 1755 B) 1760 C) 1788 D) 1803
A) 9 B) 6N C) 3N D) N
A) Zagon je vedno enak nič. B) Energija se ohranja v vseh interakcijah. C) Sila je obratno sorazmerna kvadratu razdalje. D) Skupna sila je enaka masi, pomnoženi z pospeškom, za vsak delec.
A) Hamiltonova funkcija B) Kinetična energija C) Lagrangeova funkcija D) Funkcija sile
A) L = T + V B) L = 2T - V C) L = T - V D) L = V - T
A) T = (1/3) Σ (od k=1 do N) m_k * v_k2 B) T = Σ (od k=1 do N) m_k * v_k C) T = (1/2) Σ (od k=1 do N) m_k * v_k2 D) T = Σ (od k=1 do N) m_k2 * v_k
A) V = V(v1, v2, ...) B) V ostane konstanten. C) Na splošno velja: V = V(r1, r2, ..., v1, v2, ..., t) D) V = V(r1, r2, ...)
A) Ne, samo določene funkcije se lahko uporabijo. B) Da, v skladu s fizikalnimi zakoni. C) Samo, če vključuje kinetično energijo. D) Samo, če izključuje potencialno energijo.
A) Simboli Christoffela B) Funkcija potencialne energije C) Omejitvene enačbe D) Rayleigheva funkcija disipacije
A) Relativistične omejitve B) Neholonomske omejitve C) Disipativne sile D) Holonomske omejitve
A) Omejitve, ki so integrabilne. B) Omejitve, ki so odvisne od hitrosti delcev. C) Omejitve, ki vključujejo trenje. D) Omejitve, ki vključujejo neenakosti.
A) Ukrivljene poti v časovno-prostranstveni kontinuum B) Poti z največjo energijo C) Nelinearne poti pospeševanja D) Ekstremne trajektorije ali poti
A) Ponekod predstavljajo trajektorije z največjo energijo. B) So ravne črte. C) Ponekod predstavljajo nelinearne poti pospeševanja. D) So ukrivljene poti.
A) Geodetice predstavljajo poti z največjo silo. B) Prosta delca se odmikajo od geodetic zaradi sil. C) Newtonov drugi zakon nima nobene povezave z geodeticami. D) Prosta delca sledijo geodeticam, ki so ekstremne trajektorije.
A) Jacques Bernoulli B) Isaac Newton C) Joseph-Louis Lagrange D) Leonhard Euler
A) 1788 B) 1743 C) 1708 D) 1755
A) Na obe vrsti sil, omejevalne in neomejevalne. B) Samo na uporabljene sile, ki niso omejevalne. C) Samo na omejevalne sile. D) Na spremembe potencialne energije.
A) Za njegovo uporabo je potrebno poznati vse sile, ki delujejo na sistem. B) Premiki so lahko povezani z omejitveno enačbo. C) Uporabno je samo za statično ravnovesje. D) Načelo velja samo za linearne sisteme.
A) (d/dt)(∂L/∂q̇i) = ∂L/∂qi. B) (d/dt)(∂L'/∂Qi) = ∂L'/∂Q̇i + Σj λj (∂ϕ'j/∂Q̇i). C) (d/dt)(∂L'/∂Qi) = Σj λj (∂ϕ'j/∂Q̇i). D) (d/dt)(∂L'/∂Q̇i) = ∂L'/∂Qi + Σj λj (∂ϕ'j/∂Qi).
A) Newtonov izrek B) Noetherjev izrek C) Lagrangejev izrek D) Eulerjev izrek
A) Operator rotacije B) Operator gradienta C) Skalarni potencial D) Operator divergence
A) m x˙ B) d/dt(∂L/∂x) C) ∇V D) -∂V/∂x
A) ∂L/∂x B) m ẋ C) m ẍ D) -∂V/∂x
A) m B) r C) θ D) φ
A) Potencialna energija V(r) B) Kinetična energija (1/2)mv² C) Kotni moment pφ D) Linearni moment pr
A) pφ = mr²sin²(θ)φ̇ B) pφ = m(r² + θ² + φ²) C) pφ = (m/2)r²sin(θ)φ̇ D) pφ = m(r²θ̇ + sin(θ)φ̇)
A) -m(r̈ + θ̇² + sin²(θ)φ̇²) B) mr(θ̇² + sin²(θ)φ̇²) C) m(r̈ - θ̇² - sin²(θ)φ̇²) D) -mr(θ̇² + sin²(θ)φ̇²)
A) mr²sin(θ)cos(θ)φ̇² B) -mr²sin(θ)φ̇ C) m(r²θ̇ + sin(θ)cos(θ)φ̇) D) -mr²sin(θ)cos(θ)φ̇²
A) (1/2)mgy_nihalo2 B) mgx_nihalo C) Mgy_nihalo D) mgy_nihalo
A) Člen, ki opisuje relativno gibanje. B) Skupna kinetična energija sistema. C) Člen, ki opisuje gibanje težišča. D) Potencialna energija, ki jo povzroča centralna sila.
A) μ = m1 * m2 / (m1 + m2). B) μ = (m1 + m2) / 2. C) μ = m1 * m2. D) μ = m1 - m2.
A) V (potencialna energija). B) r (radijalna razdalja). C) R (položaj težišča). D) θ (kota).
A) Fcf = μrθ˙² = ℓ²/(μr³). B) Fcf = μr/θ˙. C) Fcf = dV/dr. D) Fcf = μr²θ˙.
A) Invarianca glede na merilno transformacijo ne velja za kanonični impulz. B) Ne, ni invarianten glede na merilno transformacijo. C) Da, je invarianten glede na merilno transformacijo. D) To je odvisno od specifičnega sistema.
A) Formulacija v prostoru gibalnega momenta B) Hamiltonova mehanika C) Optika D) Routhova mehanika
A) Taylorjeva razširitev B) Legendrejeva transformacija C) Laplaceova transformacija D) Fourierjeva transformacija
A) Ostrogradskova mehanika B) Formulacija v prostoru momentov C) Routhova mehanika D) Relativistična mehanika
A) Neskladnost z relativnostjo B) Kompleksnost Hamiltonove funkcije C) Nestabilnost Ostrogradskega D) Kršitev variacijskega načela
A) Termodinamika B) Optika C) Kvantna mehanika D) Elektromagnetizem
A) Sistemi z več delci B) Dinamika posameznega delca C) Ciklične koordinate D) Ohranjeni impulzi
A) Gravitačna konstanta B) Planckova konstanta C) Hitrost svetlobe D) Boltzmannova konstanta |