A) Galileo Galilei B) James Clerk Maxwell C) Joseph-Louis Lagrange D) Isaac Newton
A) Kinetična in potencialna energija B) Notranja in zunanja energija C) Toplotna in mehanska energija D) Električna in magnetna energija
A) Reakcija B) Sila C) Masa D) Akcija
A) Diferencialne enačbe B) Variacijski račun C) Linearna algebra D) Vektorski račun
A) Splošne koordinate, njihove časovne izpeljanke in čas B) Potencialna energija in hitrost C) Kartezične koordinate in njihove časovne izpeljanke D) Masa in hitrost
A) Sferične koordinate B) Kartezične koordinate C) Polarne koordinate D) Splošne koordinate
A) Nepremično premikanje B) Dejanski premik C) Dinamični premik D) Virtualno premikanje
A) Ohmov zakon B) Hookov zakon C) Newtonov drugi zakon D) Načelo najmanjšega ukrepanja
A) 1755 B) 1760 C) 1788 D) 1803
A) 6N B) 3N C) N D) 9
A) Skupna sila je enaka masi, pomnoženi z pospeškom, za vsak delec. B) Sila je obratno sorazmerna kvadratu razdalje. C) Zagon je vedno enak nič. D) Energija se ohranja v vseh interakcijah.
A) Funkcija sile B) Kinetična energija C) Lagrangeova funkcija D) Hamiltonova funkcija
A) L = T - V B) L = T + V C) L = V - T D) L = 2T - V
A) T = (1/3) Σ (od k=1 do N) m_k * v_k2 B) T = Σ (od k=1 do N) m_k * v_k C) T = (1/2) Σ (od k=1 do N) m_k * v_k2 D) T = Σ (od k=1 do N) m_k2 * v_k
A) V ostane konstanten. B) V = V(r1, r2, ...) C) V = V(v1, v2, ...) D) Na splošno velja: V = V(r1, r2, ..., v1, v2, ..., t)
A) Ne, samo določene funkcije se lahko uporabijo. B) Da, v skladu s fizikalnimi zakoni. C) Samo, če izključuje potencialno energijo. D) Samo, če vključuje kinetično energijo.
A) Rayleigheva funkcija disipacije B) Omejitvene enačbe C) Simboli Christoffela D) Funkcija potencialne energije
A) Disipativne sile B) Holonomske omejitve C) Relativistične omejitve D) Neholonomske omejitve
A) Omejitve, ki vključujejo neenakosti. B) Omejitve, ki so integrabilne. C) Omejitve, ki vključujejo trenje. D) Omejitve, ki so odvisne od hitrosti delcev.
A) Poti z največjo energijo B) Ekstremne trajektorije ali poti C) Ukrivljene poti v časovno-prostranstveni kontinuum D) Nelinearne poti pospeševanja
A) So ukrivljene poti. B) Ponekod predstavljajo nelinearne poti pospeševanja. C) Ponekod predstavljajo trajektorije z največjo energijo. D) So ravne črte.
A) Geodetice predstavljajo poti z največjo silo. B) Prosta delca se odmikajo od geodetic zaradi sil. C) Prosta delca sledijo geodeticam, ki so ekstremne trajektorije. D) Newtonov drugi zakon nima nobene povezave z geodeticami.
A) Isaac Newton B) Leonhard Euler C) Joseph-Louis Lagrange D) Jacques Bernoulli
A) 1788 B) 1708 C) 1743 D) 1755
A) Samo na omejevalne sile. B) Na obe vrsti sil, omejevalne in neomejevalne. C) Na spremembe potencialne energije. D) Samo na uporabljene sile, ki niso omejevalne.
A) Premiki so lahko povezani z omejitveno enačbo. B) Za njegovo uporabo je potrebno poznati vse sile, ki delujejo na sistem. C) Načelo velja samo za linearne sisteme. D) Uporabno je samo za statično ravnovesje.
A) (d/dt)(∂L'/∂Qi) = ∂L'/∂Q̇i + Σj λj (∂ϕ'j/∂Q̇i). B) (d/dt)(∂L/∂q̇i) = ∂L/∂qi. C) (d/dt)(∂L'/∂Qi) = Σj λj (∂ϕ'j/∂Q̇i). D) (d/dt)(∂L'/∂Q̇i) = ∂L'/∂Qi + Σj λj (∂ϕ'j/∂Qi).
A) Noetherjev izrek B) Eulerjev izrek C) Newtonov izrek D) Lagrangejev izrek
A) Operator gradienta B) Operator divergence C) Operator rotacije D) Skalarni potencial
A) -∂V/∂x B) ∇V C) m x˙ D) d/dt(∂L/∂x)
A) -∂V/∂x B) m ẋ C) m ẍ D) ∂L/∂x
A) θ B) m C) φ D) r
A) Linearni moment pr B) Kinetična energija (1/2)mv² C) Potencialna energija V(r) D) Kotni moment pφ
A) pφ = m(r²θ̇ + sin(θ)φ̇) B) pφ = (m/2)r²sin(θ)φ̇ C) pφ = mr²sin²(θ)φ̇ D) pφ = m(r² + θ² + φ²)
A) -mr(θ̇² + sin²(θ)φ̇²) B) m(r̈ - θ̇² - sin²(θ)φ̇²) C) -m(r̈ + θ̇² + sin²(θ)φ̇²) D) mr(θ̇² + sin²(θ)φ̇²)
A) m(r²θ̇ + sin(θ)cos(θ)φ̇) B) mr²sin(θ)cos(θ)φ̇² C) -mr²sin(θ)φ̇ D) -mr²sin(θ)cos(θ)φ̇²
A) (1/2)mgy_nihalo2 B) mgx_nihalo C) mgy_nihalo D) Mgy_nihalo
A) Skupna kinetična energija sistema. B) Potencialna energija, ki jo povzroča centralna sila. C) Člen, ki opisuje relativno gibanje. D) Člen, ki opisuje gibanje težišča.
A) μ = m1 - m2. B) μ = m1 * m2 / (m1 + m2). C) μ = m1 * m2. D) μ = (m1 + m2) / 2.
A) V (potencialna energija). B) θ (kota). C) r (radijalna razdalja). D) R (položaj težišča).
A) Fcf = dV/dr. B) Fcf = μr²θ˙. C) Fcf = μrθ˙² = ℓ²/(μr³). D) Fcf = μr/θ˙.
A) Ne, ni invarianten glede na merilno transformacijo. B) Da, je invarianten glede na merilno transformacijo. C) Invarianca glede na merilno transformacijo ne velja za kanonični impulz. D) To je odvisno od specifičnega sistema.
A) Hamiltonova mehanika B) Formulacija v prostoru gibalnega momenta C) Routhova mehanika D) Optika
A) Legendrejeva transformacija B) Taylorjeva razširitev C) Laplaceova transformacija D) Fourierjeva transformacija
A) Routhova mehanika B) Relativistična mehanika C) Formulacija v prostoru momentov D) Ostrogradskova mehanika
A) Kršitev variacijskega načela B) Neskladnost z relativnostjo C) Nestabilnost Ostrogradskega D) Kompleksnost Hamiltonove funkcije
A) Optika B) Termodinamika C) Kvantna mehanika D) Elektromagnetizem
A) Sistemi z več delci B) Ciklične koordinate C) Ohranjeni impulzi D) Dinamika posameznega delca
A) Planckova konstanta B) Hitrost svetlobe C) Boltzmannova konstanta D) Gravitačna konstanta |