ThatQuiz
|
Knjižnica testov
|
Naredi ta test sedaj
Fiziologija vadbe - Test
  • 1. Fiziologija telesne vadbe je študija vpliva telesne vadbe na različne telesne sisteme, vključno s srčno-žilnim, dihalnim, mišično-skeletnim in presnovnim sistemom. Raziskuje, kako se telo odziva in prilagaja telesni dejavnosti, pri čemer preučuje dejavnike, kot so poraba kisika, poraba energije, srčni utrip in delovanje mišic. Z raziskavami in opazovanjem si fiziologi vadbe prizadevajo razumeti mehanizme, ki so v ozadju fizioloških odzivov telesa na vadbo, kar vodi do spoznanj, ki lahko izboljšajo športno zmogljivost, izboljšajo telesno pripravljenost in optimizirajo programe vadbe za posameznike vseh starosti in ravni pripravljenosti.

    Kateri encim je odgovoren za razgradnjo glikogena v glukozo?
A) Amilaza
B) Lipaza
C) Glikogen fosforilaza
D) Sucrase
  • 2. Kako imenujemo količino krvi, ki jo srce prečrpa v eni minuti?
A) Krvni tlak
B) Iztis srca
C) Prostornina kapi
D) Srčni utrip
  • 3. Kako imenujemo povečanje velikosti mišic zaradi treninga z uporom?
A) Atrofija
B) Miofibrilogeneza
C) Sarkopenija
D) Hipertrofija
  • 4. Kako imenujemo število utripov srca na minuto?
A) Stopnja srčnega iztisa
B) Stopnja volumna kapi
C) Srčni utrip
D) Stopnja krvnega tlaka
  • 5. Katera od naslednjih vadb je primer aerobne vadbe?
A) Teče
B) Powerlifting
C) Sprintanje
D) Dvigovanje uteži
  • 6. Kako imenujemo najmanjšo količino energije, ki je potrebna za vzdrževanje osnovnih telesnih funkcij?
A) Termogeneza pri telesni dejavnosti (PAT)
B) Hitrost presnove v mirovanju (RMR)
C) Hitrost presnove pri vadbi (EMR)
D) Osnovni metabolizem (BMR)
  • 7. Kaj med vadbo pripomore k hitrejši razgradnji mlečne kisline?
A) Povečan vnos maščob
B) Povečan vnos kisika
C) Povečan vnos sladkorja
D) Povečan vnos beljakovin
  • 8. Kako imenujemo največjo količino kisika, ki jo telo lahko porabi med vadbo?
A) VO2 max
B) ATP max
C) RER
D) HR max
  • 9. Kako imenujemo sposobnost telesa, da med vadbo ohranja stabilno notranje okolje?
A) Staza
B) Izotoničnost
C) Ravnovesje
D) Homeostaza
  • 10. Kaj je fiziologija vadbe?
A) Študij prehrane in dietetike.
B) Študij farmakoloških intervencij v športu.
C) Študij psiholoških učinkov telesne aktivnosti.
D) Študij akutnih odzivov in kroničnih prilagoditev na vadbo.
  • 11. Kdo so najbolj kvalificirani strokovnjaki za vadbo?
A) Fizioterapevti.
B) Nutricionisti.
C) Osebni trenerji.
D) Fiziologi vadbe.
  • 12. Kaj uporabljajo specialisti za vadbo pri obravnavi poškodb in zdravstvenih stanj?
A) Prehranske dopolnila.
B) Izobraževanje, spremembe življenjskega sloga in specifične oblike vadbe.
C) Zdravila in kirurški posegi.
D) Psihološko svetovanje.
  • 13. Kateri sistemi se preučujejo za razumevanje učinka telesne vadbe?
A) Prebavni in dihalni sistemi.
B) Mišični, kardiovaskularni in nevrohormonalni sistemi.
C) Endokrini in limfni sistemi.
D) Kožni in skeletni sistemi.
  • 14. Kako se definira vpliv treninga na telo?
A) Zmanjšanje mišične mase.
B) Povečanje shranjevanja maščob.
C) Zmanjšanje učinkovitosti kardiovaskularnega sistema.
D) Povečanje presnove, ki jo povzroči vadba.
  • 15. Kdo je uvedel pojma maksimalne porabe kisika in dolga kisika?
A) Otto Meyerhof.
B) Henry Taylor.
C) Per-Olof Åstrand.
D) Archibald Hill.
  • 16. Katero Nobelovo nagrado je Archibald Hill prejel leta 1922?
A) Nobelova nagrada za mir.
B) Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino.
C) Nobelova nagrada za fiziko.
D) Nobelova nagrada za kemijo.
  • 17. Koliko energije je porabil posameznik, ki je 50 dni zaporedno vozil kolo?
A) 2.290 MJ (546.700 kcal).
B) 500 MJ (119.000 kcal).
C) 1.145 MJ (273.850 kcal).
D) 750 MJ (179.100 kcal).
  • 18. Koliko glukoze porabi skeletna mišica na minuto med neprekinjeno aktivnostjo?
A) 120 mg.
B) 50 mg.
C) 90 mg.
D) 200 mg.
  • 19. Kakšna je učinkovitost pretvorbe energije v mišicah med vadbo?
A) Učinkovitost: 40–45%.
B) Učinkovitost: 10–15%.
C) Učinkovitost: 50–55%.
D) Učinkovitost: 22–26%.
  • 20. Kakšna je osnovna presnovna stopnja počitajoče skeletne mišice?
A) 1,5 W/kg.
B) 3,0 W/kg.
C) 0,63 W/kg.
D) 0,25 W/kg.
  • 21. Koliko mehanske energije lahko odrasel moški proizvede pri skoku iz počepa?
A) 150 W/kg.
B) 200 W/kg.
C) 314 W/kg.
D) 500 W/kg.
  • 22. Kakšno je tipično razpon osnovne presnovne hitrosti pri odraslih?
A) Od 45 W do 85 W.
B) Od 20 W do 50 W.
C) Od 10 W do 30 W.
D) Od 100 W do 150 W.
  • 23. Kateri je najhitrejši vir energije za aktivnosti z visoko intenzivnostjo?
A) Sistem fosfokreatina (PCr)
B) Aerobna respiracija
C) Hitra glikoliza
D) Adenilatna kinaza
  • 24. Kateri encim je vpleten v sistem PCr pri proizvodnji ATP?
A) Citrat sintaza
B) Kreatin kinaza
C) Heksokinaza
D) Glivogen fosforilaza
  • 25. Kateri vir energije se najhitreje porabi med intenzivno vadbo?
A) Hitra glikoliza
B) Adenilatna kinaza
C) Sistem fosfokreatina
D) Aerobna respiracija
  • 26. V katero snov se glukoza pretvori v aneroobnih pogojih med hitro glikolizo?
A) Mlečna kislina
B) Piruvat
C) Ogljikov dioksid in voda
D) Acetil-CoA
  • 27. Kaj se oksidira v NAD med anaerobno glikolizo?
A) NADH
B) FADH2
C) ATP
D) Glukoza-6-fosfat
  • 28. Zakaj hitra glikoliza ne more biti vzdrževana za daljša obdobja?
A) Zaradi razpoložljivosti kisika.
B) Ker povzroča acidozo.
C) Zaradi izčrpanja ATP.
D) Zaradi ponovne sinteze glikogena.
  • 29. Kateri je univerzalni vir energije v vseh celicah?
A) Adenozin trifosfat (ATP)
B) Maščobne kisline
C) Glukoza
D) Glikogen
  • 30. Pri vadbi zmerne intenzivnosti, kaj se zgodi z hitrostjo pojavljanja in izločanja glukoze pri zdravem posamezniku?
A) Hitrost izločanja glukoze bistveno presega hitrost pojavljanja.
B) Hitrost pojavljanja glukoze presega hitrost izločanja.
C) Obe hitrosti sta bistveno enaki.
D) Obe hitrosti se zmanjšata.
  • 31. Kateri organ je sposoben razgraditi shranjeno glikogen med vadbo?
A) Jetra
B) Maščobno tkivo
C) Pankreas
D) Skeletne mišice
  • 32. Katerega procesa sam po sebi ne more omogočiti vzdržne telesne aktivnosti?
A) Glikogenoliza
B) Transport GLUT4
C) Gluconeogeneza
D) Sekrecija inzulina
  • 33. Katero stanje lahko omeji oksigenacijo krvi zaradi neskladja med ventilacijo in perfuzijo?
A) Visok srčni izhod
B) Povečana hematokrit
C) Povečana gostota kapilar
D) Neskladje med ventilacijo in perfuzijo
  • 34. Kakšen je glavni način za odvajanje toplote, ki nastane med intenzivno in dolgotrajno vadbo?
A) Povečana frekvenca dihanja
B) Zmanjšana aktivnost mišic
C) Termoregulacija na osnovi znojenja
D) Vaskokonstrikcija (zožitev krvnih žil)
  • 35. Kakšen je učinek nadomestitve 50 do 80 % tekočine, izgubljene z znojenjem med vadbo?
A) Zmanjša porabo kisika.
B) Znatno zmanjša srčni utrip.
C) Poveča dehidracijo.
D) V veliki meri odpravlja negativne fiziološke učinke.
  • 36. Kakšen je vpliv dehidracije na aerobno vzdržljivost?
A) Povečuje moč mišic.
B) Zmanjšuje aerobno vzdržljivost.
C) Izboljšuje aerobno vzdržljivost.
D) Nima vpliva na aerobno vzdržljivost.
  • 37. Kakšen je vpliv obiska savne na volumen plazme?
A) Poveča volumen plazme.
B) Nekoliko poveča volumen plazme.
C) Znatno zmanjša volumen plazme.
D) Nima nobenega vpliva na volumen plazme.
  • 38. Kakšen je vpliv dehidracije, ki jo povzroči vadba, na zaznano obremenitev?
A) Ni spremembe v zaznani obremenitvi.
B) Odstrani zaznano obremenitev.
C) Poveča zaznano obremenitev.
D) Zmanjša zaznano obremenitev.
  • 39. Kakšen je vpliv nadomestitve tekočine, izgubljene med vadbo, na sistemski vaskularni upor?
A) Odstrani sistemski vaskularni upor.
B) Nima vpliva na sistemski vaskularni upor.
C) Zmanjša sistemski vaskularni upor.
D) Poveča sistemski vaskularni upor.
  • 40. Kakšen je vpliv dehidracije na uporabo ogljikovih hidratov kot vira energije?
A) Izključuje uporabo ogljikovih hidratov.
B) Nima nobenega vpliva na uporabo ogljikovih hidratov.
C) Morda poveča uporabo ogljikovih hidratov.
D) Zmanjša uporabo ogljikovih hidratov.
  • 41. Kakšen je vpliv dehidracije na udarni volumen med vadbo?
A) Ni spremembe v udarnem volumnu.
B) Zmanjša udarni volumen.
C) Poveča udarni volumen.
D) Odstrani zmanjšanje udarnega volumna.
  • 42. Kakšen je vpliv dehidracije na pretok krvi v koži med vadbo?
A) Poveča pretok krvi v koži.
B) Izniči morebitne spremembe v pretoku krvi v koži.
C) Zmanjša pretok krvi v koži.
D) Ni spremembe v pretoku krvi v koži.
  • 43. Za koliko se povečajo koncentracije kateholaminov v plazmi med celotno telesno vadbo?
A) 5-krat
B) 15-krat
C) 10-krat
D) 20-krat
  • 44. Katera molekula, ki je predhodnik ATP-ja, je vpletena v proizvodnjo amoniaka v mišicah med vadbo?
A) AMP
B) ADP
C) ATP
D) GTP
  • 45. Katero interleukino se poveča v krvnem obtoku zaradi njegovega sproščanja iz delovnih skeletnih mišic med vadbo?
A) Interleukin-8
B) Interleukin-6 (IL-6)
C) Interleukin-1
D) Interleukin-10
  • 46. Kaj lahko zmanjša izločanje interleukina-6 med vadbo?
A) Povečan vnos beljakovin
B) Hidriranje z vodo
C) Uživanje maščob
D) Uživanje glukoze
  • 47. Koliko krvi prejme človeški možgani v mirovanju?
A) 10%
B) 25%
C) 15%
D) 20%
  • 48. Kakšen delež porabe energije telesa predstavlja delovanje možganov v mirovanju?
A) 30%
B) 25%
C) 15%
D) 20%
  • 49. Katero nevrološko bolezen zdravijo specialisti za vadbo?
A) Parkinsonova bolezen
B) Hipertenzija
C) Diabetes
D) Astma
  • 50. Kakšen delež energije, ki jo potrebuje možgan, lahko zagotovi laktat med intenzivno vadbo?
A) Približno tretjina.
B) Manj kot 10 %.
C) Nič.
D) Več kot polovica.
  • 51. Na katerem tekmovanju je Dorando Pietri sodeloval na poletnih olimpijskih igrah leta 1908?
A) Skok v dolžino
B) Skok v višino
C) Tek na 100 metrov
D) Moška maratonska preizkušnja
  • 52. Kateri športnik je večkrat izgubil zavest po tem, ko je med moškim maratonom na poletnih olimpijskih igrah leta 1908 tekel v napačni smeri?
A) Gabriela Andersen-Schiess
B) Jim Peters
C) Dorando Pietri
D) Usain Bolt
  • 53. Kakšno je bilo prvotno prepričanje o odpovedi Jima Petersovmu med maratonom leta 1954?
A) Samo hipertermija (prekomerna telesna temperatura)
B) Samo hipoglikemija (nizka raven glukoze v krvi)
C) Huda dehidracija
D) Mišični krči
  • 54. Koliko vodstva je imel Jim Peters, preden je podlegel med maratonom na Igrališčih Commonwealtha leta 1954?
A) En kilometer prednosti
B) Ni imel nobenega vodstva
C) Pet kilometrov (tri mile) prednosti
D) Deset kilometrov prednosti
  • 55. Na katerih olimpijskih igrah je Gabriela Andersen-Schiess pokazala znake izčrpanosti zaradi vročine?
A) Poletne olimpijske igre v Pekingu, 2008
B) Poletne olimpijske igre v Atenah, 2004
C) Poletne olimpijske igre v Los Angelesu, 1984
D) Poletne olimpijske igre v Sydneyju, 2000
  • 56. V katerem trenutku dirke so se pri Gabrieli Andersen-Schiess pojavili znaki toplotnega izčrpavanja?
A) Začetek dirke
B) Zadnji 400 metrov
C) Prvi kilometer
D) Sredina dirke
  • 57. Kakšno je bilo stanje Gabriel Andersen-Schiess, ko je med maratonom občasno ustavljala?
A) Samo dehidracija
B) Hipoglikemija
C) Izčrpavanje zaradi vročine
D) Mišični krči
  • 58. Kakšna je bila Doranda Pietrija napaka med moškim maratonom na poletnih olimpijskih igrah leta 1908?
A) Odstopil je prostovoljno.
B) Šel je v napačno smer.
C) Začel je prepozno.
D) Ustavil se je, preden je končal.
  • 59. Kakšno je bilo stanje Gabriele Andersen-Schiess, ko je prečkala ciljno črto?
A) Bila je diskvalificirana.
B) Tekla je brez premora.
C) Padla je čez ciljno črto.
D) Dosegla je rekordni čas.
  • 60. Kdo je predlagal obstoj centralnega regulatorja?
A) Tim Noakes
B) Gabriela Andersen-Schiess
C) Archibald Hill
D) Jim Peters
  • 61. Koliko toplotne energije lahko odstrani en gram znoja?
A) 1500 J
B) 3500 J
C) 2598 J
D) 1000 J
  • 62. Kaj je ključna značilnost človeške termoregulacije med vadbo?
A) Debela dlaka za izolacijo.
B) Povečana telesna temperatura.
C) Zmanjšan pretok krvi v koži.
D) Poseben mehanizem izparevanja znoja.
  • 63. Koliko časa običajno traja, da se srčni biokazniki vrnejo v normalne vrednosti po intenzivni vadbi?
A) Le nekaj dni.
B) Več tednov.
C) V 24 urah.
D) Takoj.
  • 64. Kakšna je ključna razlika med človeškim in živalskim termoregulacijo med vadbo?
A) Živali se bolj zanašajo na znojenje kot ljudje.
B) Ljudje imajo manj pretoka krvi v koži kot živali.
C) Ljudje uporabljajo izparevanje potu, medtem ko večina živali začasno povišuje telesno temperaturo.
D) Ljudje shranjujejo toploto, medtem ko jo živali izgubljajo.
  • 65. Kaj lahko trening z zmerno intenzivnostjo in stalno obremenitvijo potencialno poveča?
A) Značilno poveča mišično maso.
B) Tveganje za poškodbe med vadbo.
C) Takojšnje bolečine v mišicah.
D) Prag bolečine posameznika.
  • 66. Katera država ponuja strokovni naziv 'Certificirani strokovnjak za vadbo'?
A) Avstralija
B) Združeno kraljestvo
C) Kanada
D) Združene države Amerike
  • 67. Katero področje običajno ne preučujejo strokovnjaki za fiziologijo vadbe?
A) Srčno-pljučna funkcija
B) Nevroendokrini funkciji
C) Biomehanika
D) Fiziologija skeletnih mišic
  • 68. Katero od naslednjih področij NI del študijskega programa za fiziologijo vadbe?
A) Uporabne vede
B) Psihologija
C) Kemiija
D) Biologija
  • 69. Kateri sistemski fiziološki odziv se običajno NE preučuje v fiziologiji vadbe?
A) Proizvodnja prebavnih encimov
B) Endokrine izločki
C) Diha
D) Pretok krvi
  • 70. Poleg študijskih obveznosti, kakšna je obvezna komponenta za pridobitev diplome iz področja fiziologije vadbe?
A) Samo teoretični izpiti
B) Praktično delo
C) Prosto delo, ki ni povezano z vadbo
D) Samostojni raziskovalni projekti
  • 71. Kateri fiziološki proces se preučuje v povezavi z vadbo?
A) Fotosinteza
B) Izraba energije
C) Celularna respiracija pri rastlinah
D) Fermentacija
  • 72. Kaj je priporočljivo, vendar ni obvezno za pridobitev diplome iz področja fiziologije vadbe?
A) Praksi
B) Izkušnje z praktičnim delom
C) Polni študijski obrat
D) Raziskovalno delo v laboratoriju
Ustvarjeno z That Quiz — kjer je izdelava in reševanje testov narejena enostavno za matematiko in ostale predmete.