ThatQuiz
|
Knjižnica testov
|
Naredi ta test sedaj
Fiziologija vadbe - Test
Fiziologija vadbe
  • 1. Fiziologija telesne vadbe je študija vpliva telesne vadbe na različne telesne sisteme, vključno s srčno-žilnim, dihalnim, mišično-skeletnim in presnovnim sistemom. Raziskuje, kako se telo odziva in prilagaja telesni dejavnosti, pri čemer preučuje dejavnike, kot so poraba kisika, poraba energije, srčni utrip in delovanje mišic. Z raziskavami in opazovanjem si fiziologi vadbe prizadevajo razumeti mehanizme, ki so v ozadju fizioloških odzivov telesa na vadbo, kar vodi do spoznanj, ki lahko izboljšajo športno zmogljivost, izboljšajo telesno pripravljenost in optimizirajo programe vadbe za posameznike vseh starosti in ravni pripravljenosti.

    Kateri encim je odgovoren za razgradnjo glikogena v glukozo?
A) Sucrase
B) Amilaza
C) Glikogen fosforilaza
D) Lipaza
  • 2. Kako imenujemo količino krvi, ki jo srce prečrpa v eni minuti?
A) Srčni utrip
B) Krvni tlak
C) Prostornina kapi
D) Iztis srca
  • 3. Kako imenujemo povečanje velikosti mišic zaradi treninga z uporom?
A) Atrofija
B) Sarkopenija
C) Miofibrilogeneza
D) Hipertrofija
  • 4. Kako imenujemo število utripov srca na minuto?
A) Srčni utrip
B) Stopnja krvnega tlaka
C) Stopnja volumna kapi
D) Stopnja srčnega iztisa
  • 5. Katera od naslednjih vadb je primer aerobne vadbe?
A) Teče
B) Powerlifting
C) Dvigovanje uteži
D) Sprintanje
  • 6. Kako imenujemo najmanjšo količino energije, ki je potrebna za vzdrževanje osnovnih telesnih funkcij?
A) Termogeneza pri telesni dejavnosti (PAT)
B) Hitrost presnove pri vadbi (EMR)
C) Hitrost presnove v mirovanju (RMR)
D) Osnovni metabolizem (BMR)
  • 7. Kaj med vadbo pripomore k hitrejši razgradnji mlečne kisline?
A) Povečan vnos beljakovin
B) Povečan vnos kisika
C) Povečan vnos maščob
D) Povečan vnos sladkorja
  • 8. Kako imenujemo največjo količino kisika, ki jo telo lahko porabi med vadbo?
A) RER
B) ATP max
C) VO2 max
D) HR max
  • 9. Kako imenujemo sposobnost telesa, da med vadbo ohranja stabilno notranje okolje?
A) Homeostaza
B) Staza
C) Ravnovesje
D) Izotoničnost
  • 10. Kaj je fiziologija vadbe?
A) Študij psiholoških učinkov telesne aktivnosti.
B) Študij prehrane in dietetike.
C) Študij farmakoloških intervencij v športu.
D) Študij akutnih odzivov in kroničnih prilagoditev na vadbo.
  • 11. Kdo so najbolj kvalificirani strokovnjaki za vadbo?
A) Fizioterapevti.
B) Fiziologi vadbe.
C) Osebni trenerji.
D) Nutricionisti.
  • 12. Kaj uporabljajo specialisti za vadbo pri obravnavi poškodb in zdravstvenih stanj?
A) Prehranske dopolnila.
B) Psihološko svetovanje.
C) Izobraževanje, spremembe življenjskega sloga in specifične oblike vadbe.
D) Zdravila in kirurški posegi.
  • 13. Kateri sistemi se preučujejo za razumevanje učinka telesne vadbe?
A) Prebavni in dihalni sistemi.
B) Kožni in skeletni sistemi.
C) Mišični, kardiovaskularni in nevrohormonalni sistemi.
D) Endokrini in limfni sistemi.
  • 14. Kako se definira vpliv treninga na telo?
A) Zmanjšanje mišične mase.
B) Povečanje presnove, ki jo povzroči vadba.
C) Povečanje shranjevanja maščob.
D) Zmanjšanje učinkovitosti kardiovaskularnega sistema.
  • 15. Kdo je uvedel pojma maksimalne porabe kisika in dolga kisika?
A) Per-Olof Åstrand.
B) Henry Taylor.
C) Archibald Hill.
D) Otto Meyerhof.
  • 16. Katero Nobelovo nagrado je Archibald Hill prejel leta 1922?
A) Nobelova nagrada za mir.
B) Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino.
C) Nobelova nagrada za fiziko.
D) Nobelova nagrada za kemijo.
  • 17. Koliko energije je porabil posameznik, ki je 50 dni zaporedno vozil kolo?
A) 750 MJ (179.100 kcal).
B) 2.290 MJ (546.700 kcal).
C) 500 MJ (119.000 kcal).
D) 1.145 MJ (273.850 kcal).
  • 18. Koliko glukoze porabi skeletna mišica na minuto med neprekinjeno aktivnostjo?
A) 50 mg.
B) 200 mg.
C) 120 mg.
D) 90 mg.
  • 19. Kakšna je učinkovitost pretvorbe energije v mišicah med vadbo?
A) Učinkovitost: 22–26%.
B) Učinkovitost: 10–15%.
C) Učinkovitost: 50–55%.
D) Učinkovitost: 40–45%.
  • 20. Kakšna je osnovna presnovna stopnja počitajoče skeletne mišice?
A) 1,5 W/kg.
B) 0,25 W/kg.
C) 0,63 W/kg.
D) 3,0 W/kg.
  • 21. Koliko mehanske energije lahko odrasel moški proizvede pri skoku iz počepa?
A) 200 W/kg.
B) 314 W/kg.
C) 150 W/kg.
D) 500 W/kg.
  • 22. Kakšno je tipično razpon osnovne presnovne hitrosti pri odraslih?
A) Od 10 W do 30 W.
B) Od 45 W do 85 W.
C) Od 100 W do 150 W.
D) Od 20 W do 50 W.
  • 23. Kateri je najhitrejši vir energije za aktivnosti z visoko intenzivnostjo?
A) Sistem fosfokreatina (PCr)
B) Adenilatna kinaza
C) Hitra glikoliza
D) Aerobna respiracija
  • 24. Kateri encim je vpleten v sistem PCr pri proizvodnji ATP?
A) Kreatin kinaza
B) Heksokinaza
C) Glivogen fosforilaza
D) Citrat sintaza
  • 25. Kateri vir energije se najhitreje porabi med intenzivno vadbo?
A) Sistem fosfokreatina
B) Aerobna respiracija
C) Hitra glikoliza
D) Adenilatna kinaza
  • 26. V katero snov se glukoza pretvori v aneroobnih pogojih med hitro glikolizo?
A) Mlečna kislina
B) Piruvat
C) Acetil-CoA
D) Ogljikov dioksid in voda
  • 27. Kaj se oksidira v NAD med anaerobno glikolizo?
A) Glukoza-6-fosfat
B) FADH2
C) ATP
D) NADH
  • 28. Zakaj hitra glikoliza ne more biti vzdrževana za daljša obdobja?
A) Zaradi razpoložljivosti kisika.
B) Zaradi ponovne sinteze glikogena.
C) Zaradi izčrpanja ATP.
D) Ker povzroča acidozo.
  • 29. Kateri je univerzalni vir energije v vseh celicah?
A) Glikogen
B) Adenozin trifosfat (ATP)
C) Glukoza
D) Maščobne kisline
  • 30. Pri vadbi zmerne intenzivnosti, kaj se zgodi z hitrostjo pojavljanja in izločanja glukoze pri zdravem posamezniku?
A) Hitrost izločanja glukoze bistveno presega hitrost pojavljanja.
B) Hitrost pojavljanja glukoze presega hitrost izločanja.
C) Obe hitrosti se zmanjšata.
D) Obe hitrosti sta bistveno enaki.
  • 31. Kateri organ je sposoben razgraditi shranjeno glikogen med vadbo?
A) Skeletne mišice
B) Maščobno tkivo
C) Jetra
D) Pankreas
  • 32. Katerega procesa sam po sebi ne more omogočiti vzdržne telesne aktivnosti?
A) Gluconeogeneza
B) Transport GLUT4
C) Sekrecija inzulina
D) Glikogenoliza
  • 33. Katero stanje lahko omeji oksigenacijo krvi zaradi neskladja med ventilacijo in perfuzijo?
A) Visok srčni izhod
B) Povečana gostota kapilar
C) Neskladje med ventilacijo in perfuzijo
D) Povečana hematokrit
  • 34. Kakšen je glavni način za odvajanje toplote, ki nastane med intenzivno in dolgotrajno vadbo?
A) Termoregulacija na osnovi znojenja
B) Zmanjšana aktivnost mišic
C) Povečana frekvenca dihanja
D) Vaskokonstrikcija (zožitev krvnih žil)
  • 35. Kakšen je učinek nadomestitve 50 do 80 % tekočine, izgubljene z znojenjem med vadbo?
A) Zmanjša porabo kisika.
B) V veliki meri odpravlja negativne fiziološke učinke.
C) Znatno zmanjša srčni utrip.
D) Poveča dehidracijo.
  • 36. Kakšen je vpliv dehidracije na aerobno vzdržljivost?
A) Izboljšuje aerobno vzdržljivost.
B) Povečuje moč mišic.
C) Nima vpliva na aerobno vzdržljivost.
D) Zmanjšuje aerobno vzdržljivost.
  • 37. Kakšen je vpliv obiska savne na volumen plazme?
A) Nekoliko poveča volumen plazme.
B) Poveča volumen plazme.
C) Nima nobenega vpliva na volumen plazme.
D) Znatno zmanjša volumen plazme.
  • 38. Kakšen je vpliv dehidracije, ki jo povzroči vadba, na zaznano obremenitev?
A) Ni spremembe v zaznani obremenitvi.
B) Odstrani zaznano obremenitev.
C) Zmanjša zaznano obremenitev.
D) Poveča zaznano obremenitev.
  • 39. Kakšen je vpliv nadomestitve tekočine, izgubljene med vadbo, na sistemski vaskularni upor?
A) Poveča sistemski vaskularni upor.
B) Nima vpliva na sistemski vaskularni upor.
C) Zmanjša sistemski vaskularni upor.
D) Odstrani sistemski vaskularni upor.
  • 40. Kakšen je vpliv dehidracije na uporabo ogljikovih hidratov kot vira energije?
A) Morda poveča uporabo ogljikovih hidratov.
B) Izključuje uporabo ogljikovih hidratov.
C) Zmanjša uporabo ogljikovih hidratov.
D) Nima nobenega vpliva na uporabo ogljikovih hidratov.
  • 41. Kakšen je vpliv dehidracije na udarni volumen med vadbo?
A) Zmanjša udarni volumen.
B) Poveča udarni volumen.
C) Ni spremembe v udarnem volumnu.
D) Odstrani zmanjšanje udarnega volumna.
  • 42. Kakšen je vpliv dehidracije na pretok krvi v koži med vadbo?
A) Izniči morebitne spremembe v pretoku krvi v koži.
B) Zmanjša pretok krvi v koži.
C) Ni spremembe v pretoku krvi v koži.
D) Poveča pretok krvi v koži.
  • 43. Za koliko se povečajo koncentracije kateholaminov v plazmi med celotno telesno vadbo?
A) 10-krat
B) 5-krat
C) 15-krat
D) 20-krat
  • 44. Katera molekula, ki je predhodnik ATP-ja, je vpletena v proizvodnjo amoniaka v mišicah med vadbo?
A) GTP
B) ATP
C) ADP
D) AMP
  • 45. Katero interleukino se poveča v krvnem obtoku zaradi njegovega sproščanja iz delovnih skeletnih mišic med vadbo?
A) Interleukin-8
B) Interleukin-1
C) Interleukin-6 (IL-6)
D) Interleukin-10
  • 46. Kaj lahko zmanjša izločanje interleukina-6 med vadbo?
A) Uživanje maščob
B) Povečan vnos beljakovin
C) Hidriranje z vodo
D) Uživanje glukoze
  • 47. Koliko krvi prejme človeški možgani v mirovanju?
A) 10%
B) 20%
C) 25%
D) 15%
  • 48. Kakšen delež porabe energije telesa predstavlja delovanje možganov v mirovanju?
A) 25%
B) 20%
C) 30%
D) 15%
  • 49. Katero nevrološko bolezen zdravijo specialisti za vadbo?
A) Astma
B) Parkinsonova bolezen
C) Diabetes
D) Hipertenzija
  • 50. Kakšen delež energije, ki jo potrebuje možgan, lahko zagotovi laktat med intenzivno vadbo?
A) Manj kot 10 %.
B) Nič.
C) Približno tretjina.
D) Več kot polovica.
  • 51. Na katerem tekmovanju je Dorando Pietri sodeloval na poletnih olimpijskih igrah leta 1908?
A) Tek na 100 metrov
B) Skok v višino
C) Moška maratonska preizkušnja
D) Skok v dolžino
  • 52. Kateri športnik je večkrat izgubil zavest po tem, ko je med moškim maratonom na poletnih olimpijskih igrah leta 1908 tekel v napačni smeri?
A) Jim Peters
B) Usain Bolt
C) Gabriela Andersen-Schiess
D) Dorando Pietri
  • 53. Kakšno je bilo prvotno prepričanje o odpovedi Jima Petersovmu med maratonom leta 1954?
A) Samo hipoglikemija (nizka raven glukoze v krvi)
B) Mišični krči
C) Huda dehidracija
D) Samo hipertermija (prekomerna telesna temperatura)
  • 54. Koliko vodstva je imel Jim Peters, preden je podlegel med maratonom na Igrališčih Commonwealtha leta 1954?
A) En kilometer prednosti
B) Ni imel nobenega vodstva
C) Deset kilometrov prednosti
D) Pet kilometrov (tri mile) prednosti
  • 55. Na katerih olimpijskih igrah je Gabriela Andersen-Schiess pokazala znake izčrpanosti zaradi vročine?
A) Poletne olimpijske igre v Pekingu, 2008
B) Poletne olimpijske igre v Los Angelesu, 1984
C) Poletne olimpijske igre v Sydneyju, 2000
D) Poletne olimpijske igre v Atenah, 2004
  • 56. V katerem trenutku dirke so se pri Gabrieli Andersen-Schiess pojavili znaki toplotnega izčrpavanja?
A) Prvi kilometer
B) Sredina dirke
C) Zadnji 400 metrov
D) Začetek dirke
  • 57. Kakšno je bilo stanje Gabriel Andersen-Schiess, ko je med maratonom občasno ustavljala?
A) Samo dehidracija
B) Hipoglikemija
C) Mišični krči
D) Izčrpavanje zaradi vročine
  • 58. Kakšna je bila Doranda Pietrija napaka med moškim maratonom na poletnih olimpijskih igrah leta 1908?
A) Odstopil je prostovoljno.
B) Šel je v napačno smer.
C) Ustavil se je, preden je končal.
D) Začel je prepozno.
  • 59. Kakšno je bilo stanje Gabriele Andersen-Schiess, ko je prečkala ciljno črto?
A) Dosegla je rekordni čas.
B) Padla je čez ciljno črto.
C) Bila je diskvalificirana.
D) Tekla je brez premora.
  • 60. Kdo je predlagal obstoj centralnega regulatorja?
A) Jim Peters
B) Gabriela Andersen-Schiess
C) Tim Noakes
D) Archibald Hill
  • 61. Koliko toplotne energije lahko odstrani en gram znoja?
A) 1500 J
B) 3500 J
C) 1000 J
D) 2598 J
  • 62. Kaj je ključna značilnost človeške termoregulacije med vadbo?
A) Debela dlaka za izolacijo.
B) Poseben mehanizem izparevanja znoja.
C) Povečana telesna temperatura.
D) Zmanjšan pretok krvi v koži.
  • 63. Koliko časa običajno traja, da se srčni biokazniki vrnejo v normalne vrednosti po intenzivni vadbi?
A) Le nekaj dni.
B) V 24 urah.
C) Več tednov.
D) Takoj.
  • 64. Kakšna je ključna razlika med človeškim in živalskim termoregulacijo med vadbo?
A) Ljudje imajo manj pretoka krvi v koži kot živali.
B) Živali se bolj zanašajo na znojenje kot ljudje.
C) Ljudje shranjujejo toploto, medtem ko jo živali izgubljajo.
D) Ljudje uporabljajo izparevanje potu, medtem ko večina živali začasno povišuje telesno temperaturo.
  • 65. Kaj lahko trening z zmerno intenzivnostjo in stalno obremenitvijo potencialno poveča?
A) Tveganje za poškodbe med vadbo.
B) Značilno poveča mišično maso.
C) Prag bolečine posameznika.
D) Takojšnje bolečine v mišicah.
  • 66. Katera država ponuja strokovni naziv 'Certificirani strokovnjak za vadbo'?
A) Združeno kraljestvo
B) Kanada
C) Združene države Amerike
D) Avstralija
  • 67. Katero področje običajno ne preučujejo strokovnjaki za fiziologijo vadbe?
A) Srčno-pljučna funkcija
B) Biomehanika
C) Fiziologija skeletnih mišic
D) Nevroendokrini funkciji
  • 68. Katero od naslednjih področij NI del študijskega programa za fiziologijo vadbe?
A) Biologija
B) Psihologija
C) Uporabne vede
D) Kemiija
  • 69. Kateri sistemski fiziološki odziv se običajno NE preučuje v fiziologiji vadbe?
A) Diha
B) Proizvodnja prebavnih encimov
C) Endokrine izločki
D) Pretok krvi
  • 70. Poleg študijskih obveznosti, kakšna je obvezna komponenta za pridobitev diplome iz področja fiziologije vadbe?
A) Praktično delo
B) Samo teoretični izpiti
C) Samostojni raziskovalni projekti
D) Prosto delo, ki ni povezano z vadbo
  • 71. Kateri fiziološki proces se preučuje v povezavi z vadbo?
A) Fotosinteza
B) Celularna respiracija pri rastlinah
C) Fermentacija
D) Izraba energije
  • 72. Kaj je priporočljivo, vendar ni obvezno za pridobitev diplome iz področja fiziologije vadbe?
A) Praksi
B) Polni študijski obrat
C) Izkušnje z praktičnim delom
D) Raziskovalno delo v laboratoriju
Ustvarjeno z That Quiz — kjer je izdelava in reševanje testov narejena enostavno za matematiko in ostale predmete.