A) John Smith B) Alice Jones C) Robert Johnson D) David A. Huffman
A) Kodiranje s spremenljivo dolžino B) Kodiranje s fiksno dolžino C) Binarno kodiranje D) Kodiranje ASCII
A) Simboli z lihimi indeksi B) Redki simboli C) Simboli, ki se začnejo z A D) Pogosti simboli
A) Koda, pri kateri nobena kodna beseda ni predpona druge kode. B) Koda, ki uporablja samo 0 in 1 C) Koda z enako dolgimi kodnimi besedami D) Koda, ki se začne z istim simbolom
A) Najpogostejši simbol B) Simbol z najdaljšim imenom C) Simbol s prvim številom D) Najmanj pogost simbol
A) Oznake predpon B) Infiksne kode C) Oznake končnic D) Postfiksne kode
A) Stack B) Vrstni red C) Binarna kupa D) Povezani seznam
A) O(n log n) B) O(log n) C) O(n) D) O(n2)
A) Hitrost kodiranja B) Kompresijsko razmerje C) Število simbolov D) Poraba pomnilnika
A) Uravnoteženo drevo B) Popolno drevo C) Optimalno binarno drevo D) Celotno drevo
A) Izračunavanje frekvenc simbolov B) Stiskanje podatkov C) Dodeljevanje binarnih kod simbolom D) Gradnja povezanega seznama
A) 1952 B) 1949 C) 1955 D) 1960
A) Algoritem Lempel-Ziv-Welch (LZW) B) Kodiranje dolžine zaporedij C) Kodiranje Shannon-Fano D) Aritmetično kodiranje
A) h(a_i) = 2w_i B) h(a_i) = -log2(w_i) C) h(a_i) = log2(1 / w_i) D) h(a_i) = w_i * log2(w_i)
A) H(A) = ∑(za vse w_i > 0) w_i / log2(w_i) B) H(A) = ∑(za vse w_i > 0) log2(w_i) C) H(A) = ∑(za vse w_i > 0) h(a_i) / w_i D) H(A) = -∑(za vse w_i > 0) w_i * log2(w_i)
A) Nič, saj je limita izraza w * log₂(w) ko se w približuje 0 od pozitivne strani enaka 0. B) Negativno vpliva na entropijo. C) Enaka je informacijski vsebini samega simbola. D) Enaka je recipročni vrednosti njegove uteži.
A) Sledi desnemu poddrevesju B) Vozen C) Notranji vozel D) Sledi levemu poddrevesju
A) Prioritetna vrsta B) Vrsta C) Niz D) Stog
A) Tri B) Štir C) Ena D) Dve
A) V drugo črgo. B) Hkrati v obe črgi. C) V prvo črgo. D) V nobeno črgo.
A) Z razvrščanjem obeh čakalnih vrst po uteži po vsakem vstavljanju. B) Z uporabo prve čakalne vrste za začetne uteži in druge čakalne vrste za združene uteži. C) Z vstavljanjem samo vozlišč z edinstvenimi utežmi v čakalno vrsto. D) Z naključnim izbiranjem vozlišč iz katere koli od čakalnih vrst.
A) Odstranite oba elementa in začnite znova. B) Izberite element iz prve čakalne vrste. C) Izberite element iz druge čakalne vrste. D) Naključno izberite element iz katere koli od obeh čakalnih vrst.
A) Obe postaneta korenski vozli. B) Obe se odstranita iz drevesa. C) Obe ostaneta kot listna vozlišča. D) Obe se združita v novo notranje vozlišče.
A) Kompresija zvočnih datotek. B) Faks naprave. C) Kompresija besedila v urejevalnikih besedil. D) Kodiranje slik za spletne strani.
A) Med drugim, minimizacija največje dolžine utežene poti. B) Težave, povezane z razvrščanjem podatkov. C) Težave, ki ne vključujejo uteži. D) Samo težave, povezane s kompresijo.
A) Binarni Huffmanov algoritem. B) Adaptivni Huffmanov algoritem. C) Huffmanov algoritem s predlogami (template). D) Algoritem združevanja paketov.
A) Adriano Garsia. B) T. C. Hu. C) Richard M. Karp. D) Alan Turing.
A) Pogostost pojavljanja. B) Stroški prenosa. C) Binarna predstavitev. D) Abecedni red.
A) Univerza Stanford B) Univerza Princeton C) MIT D) Univerza Harvard
A) Pogostnostna tabela mora biti shranjena skupaj s stisnjenim besedilom. B) Ključ za šifriranje mora biti priložen stisnima podatkom. C) Ni potrebe za shranjevanje dodatnih informacij. D) Izvorno besedilo mora biti shranjeno skupaj s stisnjeno različico. |