A) John Smith B) Alice Jones C) Robert Johnson D) David A. Huffman
A) Kodiranje s fiksno dolžino B) Kodiranje ASCII C) Kodiranje s spremenljivo dolžino D) Binarno kodiranje
A) Simboli, ki se začnejo z A B) Simboli z lihimi indeksi C) Pogosti simboli D) Redki simboli
A) Koda, pri kateri nobena kodna beseda ni predpona druge kode. B) Koda, ki uporablja samo 0 in 1 C) Koda, ki se začne z istim simbolom D) Koda z enako dolgimi kodnimi besedami
A) Simbol z najdaljšim imenom B) Simbol s prvim številom C) Najmanj pogost simbol D) Najpogostejši simbol
A) Oznake končnic B) Oznake predpon C) Postfiksne kode D) Infiksne kode
A) Stack B) Binarna kupa C) Povezani seznam D) Vrstni red
A) O(n log n) B) O(n2) C) O(log n) D) O(n)
A) Hitrost kodiranja B) Število simbolov C) Poraba pomnilnika D) Kompresijsko razmerje
A) Uravnoteženo drevo B) Popolno drevo C) Optimalno binarno drevo D) Celotno drevo
A) Izračunavanje frekvenc simbolov B) Stiskanje podatkov C) Gradnja povezanega seznama D) Dodeljevanje binarnih kod simbolom
A) 1955 B) 1952 C) 1949 D) 1960
A) Algoritem Lempel-Ziv-Welch (LZW) B) Kodiranje Shannon-Fano C) Aritmetično kodiranje D) Kodiranje dolžine zaporedij
A) h(a_i) = log2(1 / w_i) B) h(a_i) = 2w_i C) h(a_i) = -log2(w_i) D) h(a_i) = w_i * log2(w_i)
A) H(A) = ∑(za vse w_i > 0) h(a_i) / w_i B) H(A) = ∑(za vse w_i > 0) log2(w_i) C) H(A) = ∑(za vse w_i > 0) w_i / log2(w_i) D) H(A) = -∑(za vse w_i > 0) w_i * log2(w_i)
A) Nič, saj je limita izraza w * log₂(w) ko se w približuje 0 od pozitivne strani enaka 0. B) Negativno vpliva na entropijo. C) Enaka je recipročni vrednosti njegove uteži. D) Enaka je informacijski vsebini samega simbola.
A) Sledi levemu poddrevesju B) Notranji vozel C) Vozen D) Sledi desnemu poddrevesju
A) Prioritetna vrsta B) Vrsta C) Niz D) Stog
A) Štir B) Dve C) Tri D) Ena
A) V prvo črgo. B) Hkrati v obe črgi. C) V nobeno črgo. D) V drugo črgo.
A) Z vstavljanjem samo vozlišč z edinstvenimi utežmi v čakalno vrsto. B) Z uporabo prve čakalne vrste za začetne uteži in druge čakalne vrste za združene uteži. C) Z naključnim izbiranjem vozlišč iz katere koli od čakalnih vrst. D) Z razvrščanjem obeh čakalnih vrst po uteži po vsakem vstavljanju.
A) Izberite element iz prve čakalne vrste. B) Izberite element iz druge čakalne vrste. C) Odstranite oba elementa in začnite znova. D) Naključno izberite element iz katere koli od obeh čakalnih vrst.
A) Obe postaneta korenski vozli. B) Obe ostaneta kot listna vozlišča. C) Obe se odstranita iz drevesa. D) Obe se združita v novo notranje vozlišče.
A) Faks naprave. B) Kodiranje slik za spletne strani. C) Kompresija besedila v urejevalnikih besedil. D) Kompresija zvočnih datotek.
A) Težave, povezane z razvrščanjem podatkov. B) Samo težave, povezane s kompresijo. C) Težave, ki ne vključujejo uteži. D) Med drugim, minimizacija največje dolžine utežene poti.
A) Binarni Huffmanov algoritem. B) Huffmanov algoritem s predlogami (template). C) Adaptivni Huffmanov algoritem. D) Algoritem združevanja paketov.
A) Alan Turing. B) Adriano Garsia. C) T. C. Hu. D) Richard M. Karp.
A) Abecedni red. B) Pogostost pojavljanja. C) Stroški prenosa. D) Binarna predstavitev.
A) MIT B) Univerza Stanford C) Univerza Princeton D) Univerza Harvard
A) Izvorno besedilo mora biti shranjeno skupaj s stisnjeno različico. B) Pogostnostna tabela mora biti shranjena skupaj s stisnjenim besedilom. C) Ni potrebe za shranjevanje dodatnih informacij. D) Ključ za šifriranje mora biti priložen stisnima podatkom. |