A) David A. Huffman B) Robert Johnson C) Alice Jones D) John Smith
A) Binarno kodiranje B) Kodiranje s spremenljivo dolžino C) Kodiranje s fiksno dolžino D) Kodiranje ASCII
A) Pogosti simboli B) Redki simboli C) Simboli, ki se začnejo z A D) Simboli z lihimi indeksi
A) Koda, pri kateri nobena kodna beseda ni predpona druge kode. B) Koda z enako dolgimi kodnimi besedami C) Koda, ki uporablja samo 0 in 1 D) Koda, ki se začne z istim simbolom
A) Najpogostejši simbol B) Simbol s prvim številom C) Najmanj pogost simbol D) Simbol z najdaljšim imenom
A) Oznake končnic B) Oznake predpon C) Infiksne kode D) Postfiksne kode
A) Povezani seznam B) Binarna kupa C) Vrstni red D) Stack
A) O(n2) B) O(n log n) C) O(n) D) O(log n)
A) Hitrost kodiranja B) Kompresijsko razmerje C) Poraba pomnilnika D) Število simbolov
A) Optimalno binarno drevo B) Popolno drevo C) Celotno drevo D) Uravnoteženo drevo
A) Izračunavanje frekvenc simbolov B) Stiskanje podatkov C) Gradnja povezanega seznama D) Dodeljevanje binarnih kod simbolom
A) 1955 B) 1960 C) 1949 D) 1952
A) Aritmetično kodiranje B) Kodiranje dolžine zaporedij C) Kodiranje Shannon-Fano D) Algoritem Lempel-Ziv-Welch (LZW)
A) h(a_i) = w_i * log2(w_i) B) h(a_i) = log2(1 / w_i) C) h(a_i) = -log2(w_i) D) h(a_i) = 2w_i
A) H(A) = ∑(za vse w_i > 0) w_i / log2(w_i) B) H(A) = ∑(za vse w_i > 0) h(a_i) / w_i C) H(A) = -∑(za vse w_i > 0) w_i * log2(w_i) D) H(A) = ∑(za vse w_i > 0) log2(w_i)
A) Nič, saj je limita izraza w * log₂(w) ko se w približuje 0 od pozitivne strani enaka 0. B) Enaka je informacijski vsebini samega simbola. C) Negativno vpliva na entropijo. D) Enaka je recipročni vrednosti njegove uteži.
A) Sledi desnemu poddrevesju B) Notranji vozel C) Vozen D) Sledi levemu poddrevesju
A) Prioritetna vrsta B) Niz C) Stog D) Vrsta
A) Štir B) Tri C) Dve D) Ena
A) V nobeno črgo. B) V prvo črgo. C) Hkrati v obe črgi. D) V drugo črgo.
A) Z razvrščanjem obeh čakalnih vrst po uteži po vsakem vstavljanju. B) Z uporabo prve čakalne vrste za začetne uteži in druge čakalne vrste za združene uteži. C) Z vstavljanjem samo vozlišč z edinstvenimi utežmi v čakalno vrsto. D) Z naključnim izbiranjem vozlišč iz katere koli od čakalnih vrst.
A) Izberite element iz prve čakalne vrste. B) Odstranite oba elementa in začnite znova. C) Naključno izberite element iz katere koli od obeh čakalnih vrst. D) Izberite element iz druge čakalne vrste.
A) Obe se združita v novo notranje vozlišče. B) Obe ostaneta kot listna vozlišča. C) Obe se odstranita iz drevesa. D) Obe postaneta korenski vozli.
A) Kodiranje slik za spletne strani. B) Kompresija zvočnih datotek. C) Kompresija besedila v urejevalnikih besedil. D) Faks naprave.
A) Težave, ki ne vključujejo uteži. B) Samo težave, povezane s kompresijo. C) Med drugim, minimizacija največje dolžine utežene poti. D) Težave, povezane z razvrščanjem podatkov.
A) Huffmanov algoritem s predlogami (template). B) Adaptivni Huffmanov algoritem. C) Binarni Huffmanov algoritem. D) Algoritem združevanja paketov.
A) Adriano Garsia. B) Alan Turing. C) T. C. Hu. D) Richard M. Karp.
A) Pogostost pojavljanja. B) Stroški prenosa. C) Abecedni red. D) Binarna predstavitev.
A) MIT B) Univerza Princeton C) Univerza Harvard D) Univerza Stanford
A) Ključ za šifriranje mora biti priložen stisnima podatkom. B) Izvorno besedilo mora biti shranjeno skupaj s stisnjeno različico. C) Ni potrebe za shranjevanje dodatnih informacij. D) Pogostnostna tabela mora biti shranjena skupaj s stisnjenim besedilom. |