A) Robert Johnson B) Alice Jones C) John Smith D) David A. Huffman
A) Binarno kodiranje B) Kodiranje s fiksno dolžino C) Kodiranje s spremenljivo dolžino D) Kodiranje ASCII
A) Pogosti simboli B) Redki simboli C) Simboli, ki se začnejo z A D) Simboli z lihimi indeksi
A) Koda, pri kateri nobena kodna beseda ni predpona druge kode. B) Koda, ki se začne z istim simbolom C) Koda z enako dolgimi kodnimi besedami D) Koda, ki uporablja samo 0 in 1
A) Najmanj pogost simbol B) Najpogostejši simbol C) Simbol s prvim številom D) Simbol z najdaljšim imenom
A) Oznake končnic B) Oznake predpon C) Postfiksne kode D) Infiksne kode
A) Povezani seznam B) Stack C) Vrstni red D) Binarna kupa
A) O(log n) B) O(n log n) C) O(n) D) O(n2)
A) Poraba pomnilnika B) Hitrost kodiranja C) Število simbolov D) Kompresijsko razmerje
A) Optimalno binarno drevo B) Celotno drevo C) Uravnoteženo drevo D) Popolno drevo
A) Stiskanje podatkov B) Izračunavanje frekvenc simbolov C) Gradnja povezanega seznama D) Dodeljevanje binarnih kod simbolom
A) 1955 B) 1949 C) 1952 D) 1960
A) Kodiranje dolžine zaporedij B) Kodiranje Shannon-Fano C) Algoritem Lempel-Ziv-Welch (LZW) D) Aritmetično kodiranje
A) h(a_i) = -log2(w_i) B) h(a_i) = log2(1 / w_i) C) h(a_i) = w_i * log2(w_i) D) h(a_i) = 2w_i
A) H(A) = -∑(za vse w_i > 0) w_i * log2(w_i) B) H(A) = ∑(za vse w_i > 0) h(a_i) / w_i C) H(A) = ∑(za vse w_i > 0) w_i / log2(w_i) D) H(A) = ∑(za vse w_i > 0) log2(w_i)
A) Enaka je recipročni vrednosti njegove uteži. B) Negativno vpliva na entropijo. C) Nič, saj je limita izraza w * log₂(w) ko se w približuje 0 od pozitivne strani enaka 0. D) Enaka je informacijski vsebini samega simbola.
A) Vozen B) Sledi levemu poddrevesju C) Notranji vozel D) Sledi desnemu poddrevesju
A) Stog B) Niz C) Vrsta D) Prioritetna vrsta
A) Dve B) Štir C) Tri D) Ena
A) V drugo črgo. B) V nobeno črgo. C) V prvo črgo. D) Hkrati v obe črgi.
A) Z razvrščanjem obeh čakalnih vrst po uteži po vsakem vstavljanju. B) Z vstavljanjem samo vozlišč z edinstvenimi utežmi v čakalno vrsto. C) Z uporabo prve čakalne vrste za začetne uteži in druge čakalne vrste za združene uteži. D) Z naključnim izbiranjem vozlišč iz katere koli od čakalnih vrst.
A) Odstranite oba elementa in začnite znova. B) Izberite element iz prve čakalne vrste. C) Izberite element iz druge čakalne vrste. D) Naključno izberite element iz katere koli od obeh čakalnih vrst.
A) Obe ostaneta kot listna vozlišča. B) Obe postaneta korenski vozli. C) Obe se odstranita iz drevesa. D) Obe se združita v novo notranje vozlišče.
A) Faks naprave. B) Kompresija besedila v urejevalnikih besedil. C) Kompresija zvočnih datotek. D) Kodiranje slik za spletne strani.
A) Samo težave, povezane s kompresijo. B) Med drugim, minimizacija največje dolžine utežene poti. C) Težave, povezane z razvrščanjem podatkov. D) Težave, ki ne vključujejo uteži.
A) Algoritem združevanja paketov. B) Huffmanov algoritem s predlogami (template). C) Binarni Huffmanov algoritem. D) Adaptivni Huffmanov algoritem.
A) T. C. Hu. B) Alan Turing. C) Richard M. Karp. D) Adriano Garsia.
A) Stroški prenosa. B) Binarna predstavitev. C) Abecedni red. D) Pogostost pojavljanja.
A) Univerza Harvard B) Univerza Princeton C) MIT D) Univerza Stanford
A) Ni potrebe za shranjevanje dodatnih informacij. B) Pogostnostna tabela mora biti shranjena skupaj s stisnjenim besedilom. C) Izvorno besedilo mora biti shranjeno skupaj s stisnjeno različico. D) Ključ za šifriranje mora biti priložen stisnima podatkom. |