A) točka, ki ostane nespremenjena glede na dinamiko sistema. B) točka velike variabilnosti C) singularna točka D) točka, ki se premika naključno.
A) prostor, v katerem so predstavljena vsa možna stanja sistema. B) enodimenzionalni prostor C) prostor, v katerem čas ni pomemben. D) prostor, ki predstavlja samo stabilna stanja.
A) za preučevanje kaotičnega obnašanja. B) za merjenje natančnega položaja trajektorije C) za kvantifikacijo stopnje eksponentne divergence ali konvergence bližnjih trajektorij D) za določitev stalnih točk
A) periodični atraktor B) atraktor brez variabilnosti C) preprost točkovni atraktor D) atraktor s fraktalno strukturo in občutljivo odvisnostjo od začetnih pogojev
A) pomaga pri reševanju diferencialnih enačb B) predstavlja stabilne fiksne točke C) količinsko opredeljuje kaos v sistemu. D) prikazuje prehode med različnimi dinamičnimi obnašanji pri spreminjanju kontrolnega parametra.
A) opredeljuje čudne atraktorje. B) določa Ljapunovov eksponent C) ustvarja bifurkacijske diagrame D) določa stabilnost in obnašanje v bližini fiksnih točk.
A) ohranitev energije in simplektična struktura B) nekonservativna dinamika C) eksponentno razhajanje bližnjih trajektorij D) občutljivost na začetne pogoje
A) teorija stalnih točk B) panoga, ki preučuje statistične lastnosti sistemov, ki se razvijajo skozi čas. C) teorija atraktorjev D) teorija bifurkacij
A) Literatura B) Biologija C) Fizika D) Matematika
A) Nedeterminističen B) Kaotičen C) Stohastičen D) Determinističen
A) Kvalitativna študija B) Računska študija C) Analitična študija D) Kvantitativna študija
A) Številčne simulacije B) Statistična analiza C) Napredne matematične tehnike D) Grafične metode
A) Integrabilnost B) Stabilnost C) Teorija kaosa D) Determinizem
A) Stohastično B) Periodično C) Kaotično D) Linearno
A) Inženirstvo B) Ekonomija C) Kemija D) Filozofija
A) Algebrajska enačba B) Enačba diferenc C) Diferencialna enačba D) Funkcija v parametru t
A) Ergotična teorija B) Teorija bifurkacij C) Teorija stabilnosti D) Teorija kaosa
A) Neprekinjen B) Diskretni C) Determinističen D) Ne spreminja se
A) Henri Poincaré B) Aleksandr Lyapunov C) George David Birkhoff D) Stephen Smale
A) Poincaréjev izrek o ponavljanju B) Lyapunovov izrek C) Ergodični izrek D) Sharkovskyjev izrek
A) George David Birkhoff B) Henri Poincaré C) Aleksandr Lyapunov D) Stephen Smale
A) Ergodični izrek B) Smalejev konj C) Sharkovsev izrek D) Poincaréjev izrek o ponavljanju
A) Ergodični izrek B) Metode stabilnosti Lyapuna C) Smalov konjček D) Sharkovskijev izrek
A) Henri Poincaré B) Stephen Smale C) Ali H. Nayfeh D) George David Birkhoff
A) Nevtralni element B) Identitetni element C) Identitetna matrika D) Ničelni vektor
A) Mnogostavje B) Grupa C) Obroč D) Vektorski prostor
A) Končno polje B) Neskončno polje C) Nelinearno polje D) Vektorjsko polje
A) Formulacija Lagrangove mehanike. B) Formulacija Newtonove mehanike. C) Formulacija klasične mehanike. D) Formulacija Hamiltonove mehanike.
A) Naključnost. B) Asociativnost. C) Ne-asociativnost. D) Nereverzibilnost.
A) T(0) = 0. B) T(1) = 1. C) T(0) = 1. D) T(1) = 0.
A) T-1 = T(t). B) T-1 = T(0). C) T-1 = 1. D) T-1 = T(-t).
A) Cene delnic. B) Sistemi za obdelavo slik. C) Položaji planetov. D) Parametri za nadzor robotov.
A) Haotična. B) Deterministična. C) Stohastična. D) Nedeeterministična.
A) T(t1 + t2) = T(t1) - T(t2). B) T(t1 + t2) = T(t1) + T(t2). C) T(t1 + t2) = T(t1) / T(t2). D) T(t1 + t2) = T(t1) * T(t2).
A) Omejene poti so vedno edinstvene. B) Omejene poti morda nikoli ne bodo dosežene. C) Omejene poti so vedno dosežene. D) Omejene poti vedno imajo polno Lebesgueovo mero.
A) Iteracije Φn so definirane kot Φ - Φ - ... - Φ. B) Iteracije Φn so definirane kot Φ ∘ Φ ∘ ... ∘ Φ. C) Iteracije Φn so definirane kot Φ / Φ / ... / Φ. D) Iteracije Φn so definirane kot Φ + Φ + ... + Φ.
A) Gaussov ukrep. B) Liouvilov ukrep. C) Riemannov ukrep. D) Lebesgueov ukrep.
A) Obnašajo se fizično. B) Postanejo ne-invariante. C) Postanejo mere, ki ohranjajo mero. D) Ne obnašajo se fizično.
A) X B) T C) U D) Φ
A) Parameter evolucije B) Invariantni nabor C) Orbita, ki poteka skozi točko x D) Pot, ki poteka skozi točko x
A) Avtonomni B) Homogen C) Nehomogen D) Neavtonomni
A) Delne diferencialne enačbe B) Navadne diferencialne enačbe C) Integralne enačbe D) Algebrajske enačbe
A) Fibonaccijeva zaporedje. B) Lorenzov atraktor. C) Mandelbrotova množica. D) Logistična funkcija.
A) Proces, ki ne povzroča transformacije. B) Nareversibilna sprememba. C) Kanonična transformacija, ki je v osnovi preslikava. D) Nenehna transformacija.
A) kaskade B) mrežice C) avtomati D) preslikave
A) zemljevidi B) lavine C) mrežice D) avtomati
A) celični avtomat B) kaskada C) pol-kaskada D) preslikava
A) mreža, ki predstavlja 'prostor' B) nabor funkcij C) mreža, ki predstavlja 'čas' D) funkcija evolucije
A) skupina funkcij B) funkcija evolucije C) mreža 'časa' D) mreža 'prostora'
A) mrežica B) niz C) skupina funkcij D) funkcija evolucije (lokalno definirana)
A) je nabor funkcij B) predstavlja 'čas'ovno mrežo C) predstavlja 'prostor'sko mrežo D) je funkcija evolucije
A) Načelo superpozicije B) Načelo stabilnosti C) Načelo nihanja D) Načelo lastnih vrednosti
A) Ignoriranje vektornega polja. B) Povečanje velikosti vsakega posameznega popravka. C) Odstranjevanje singularnih točk. D) Spajanje več posameznih popravkov.
A) Taylorjeve zaporedne aproksimacije. B) Laplaceove transformacije. C) Delne diferencialne enačbe. D) Fourierjeve zaporedje.
A) 2-dimenzionalen B) ν-dimenzionalen C) 3-dimenzionalen D) 1-dimenzionalen
A) Povezana prostornina B) Energija C) Impulz D) Položaj
A) Ruelle B) Zermelo C) Koopman D) Boltzmann
A) Eksperimentalna opazovanja B) Številčna simulacija C) Klasična mehanika D) Funkcijska analiza
A) Mere SRB (Stable Recurrence Behavior) B) Poincaréjeve ponovitve C) Koopmanovi operatorji D) Liouvilleove mere
A) Stabilnost B) Periodičnost C) Determinost D) Kaos
A) Biologija B) Meteorologija C) Kemiija D) Ekonomija
A) Izrek Picard-Lindelof B) Problem Fermi–Pasta–Ulam–Tsingou C) Preslikava v obliki kopita (horseshoe map) D) Scenarij Pomeau–Manneville |