A) točka velike variabilnosti B) točka, ki ostane nespremenjena glede na dinamiko sistema. C) točka, ki se premika naključno. D) singularna točka
A) prostor, v katerem čas ni pomemben. B) prostor, v katerem so predstavljena vsa možna stanja sistema. C) prostor, ki predstavlja samo stabilna stanja. D) enodimenzionalni prostor
A) za kvantifikacijo stopnje eksponentne divergence ali konvergence bližnjih trajektorij B) za določitev stalnih točk C) za merjenje natančnega položaja trajektorije D) za preučevanje kaotičnega obnašanja.
A) atraktor brez variabilnosti B) periodični atraktor C) atraktor s fraktalno strukturo in občutljivo odvisnostjo od začetnih pogojev D) preprost točkovni atraktor
A) pomaga pri reševanju diferencialnih enačb B) predstavlja stabilne fiksne točke C) količinsko opredeljuje kaos v sistemu. D) prikazuje prehode med različnimi dinamičnimi obnašanji pri spreminjanju kontrolnega parametra.
A) ustvarja bifurkacijske diagrame B) opredeljuje čudne atraktorje. C) določa stabilnost in obnašanje v bližini fiksnih točk. D) določa Ljapunovov eksponent
A) eksponentno razhajanje bližnjih trajektorij B) nekonservativna dinamika C) občutljivost na začetne pogoje D) ohranitev energije in simplektična struktura
A) panoga, ki preučuje statistične lastnosti sistemov, ki se razvijajo skozi čas. B) teorija atraktorjev C) teorija bifurkacij D) teorija stalnih točk
A) Literatura B) Fizika C) Biologija D) Matematika
A) Kaotičen B) Determinističen C) Nedeterminističen D) Stohastičen
A) Analitična študija B) Kvalitativna študija C) Računska študija D) Kvantitativna študija
A) Grafične metode B) Napredne matematične tehnike C) Številčne simulacije D) Statistična analiza
A) Teorija kaosa B) Stabilnost C) Integrabilnost D) Determinizem
A) Linearno B) Kaotično C) Stohastično D) Periodično
A) Inženirstvo B) Ekonomija C) Kemija D) Filozofija
A) Enačba diferenc B) Diferencialna enačba C) Algebrajska enačba D) Funkcija v parametru t
A) Ergotična teorija B) Teorija kaosa C) Teorija bifurkacij D) Teorija stabilnosti
A) Neprekinjen B) Ne spreminja se C) Diskretni D) Determinističen
A) Aleksandr Lyapunov B) Stephen Smale C) Henri Poincaré D) George David Birkhoff
A) Sharkovskyjev izrek B) Poincaréjev izrek o ponavljanju C) Ergodični izrek D) Lyapunovov izrek
A) Stephen Smale B) Aleksandr Lyapunov C) Henri Poincaré D) George David Birkhoff
A) Smalejev konj B) Sharkovsev izrek C) Poincaréjev izrek o ponavljanju D) Ergodični izrek
A) Sharkovskijev izrek B) Smalov konjček C) Metode stabilnosti Lyapuna D) Ergodični izrek
A) Stephen Smale B) Henri Poincaré C) George David Birkhoff D) Ali H. Nayfeh
A) Identitetni element B) Nevtralni element C) Ničelni vektor D) Identitetna matrika
A) Grupa B) Mnogostavje C) Vektorski prostor D) Obroč
A) Nelinearno polje B) Neskončno polje C) Končno polje D) Vektorjsko polje
A) Formulacija klasične mehanike. B) Formulacija Hamiltonove mehanike. C) Formulacija Newtonove mehanike. D) Formulacija Lagrangove mehanike.
A) Asociativnost. B) Nereverzibilnost. C) Naključnost. D) Ne-asociativnost.
A) T(0) = 0. B) T(0) = 1. C) T(1) = 1. D) T(1) = 0.
A) T-1 = T(-t). B) T-1 = T(t). C) T-1 = 1. D) T-1 = T(0).
A) Parametri za nadzor robotov. B) Sistemi za obdelavo slik. C) Cene delnic. D) Položaji planetov.
A) Stohastična. B) Nedeeterministična. C) Haotična. D) Deterministična.
A) T(t1 + t2) = T(t1) / T(t2). B) T(t1 + t2) = T(t1) - T(t2). C) T(t1 + t2) = T(t1) + T(t2). D) T(t1 + t2) = T(t1) * T(t2).
A) Omejene poti morda nikoli ne bodo dosežene. B) Omejene poti so vedno edinstvene. C) Omejene poti vedno imajo polno Lebesgueovo mero. D) Omejene poti so vedno dosežene.
A) Iteracije Φn so definirane kot Φ ∘ Φ ∘ ... ∘ Φ. B) Iteracije Φn so definirane kot Φ + Φ + ... + Φ. C) Iteracije Φn so definirane kot Φ / Φ / ... / Φ. D) Iteracije Φn so definirane kot Φ - Φ - ... - Φ.
A) Riemannov ukrep. B) Liouvilov ukrep. C) Lebesgueov ukrep. D) Gaussov ukrep.
A) Postanejo ne-invariante. B) Postanejo mere, ki ohranjajo mero. C) Obnašajo se fizično. D) Ne obnašajo se fizično.
A) Φ B) X C) U D) T
A) Orbita, ki poteka skozi točko x B) Pot, ki poteka skozi točko x C) Invariantni nabor D) Parameter evolucije
A) Nehomogen B) Neavtonomni C) Avtonomni D) Homogen
A) Algebrajske enačbe B) Delne diferencialne enačbe C) Integralne enačbe D) Navadne diferencialne enačbe
A) Logistična funkcija. B) Mandelbrotova množica. C) Fibonaccijeva zaporedje. D) Lorenzov atraktor.
A) Kanonična transformacija, ki je v osnovi preslikava. B) Proces, ki ne povzroča transformacije. C) Nareversibilna sprememba. D) Nenehna transformacija.
A) avtomati B) mrežice C) preslikave D) kaskade
A) mrežice B) avtomati C) zemljevidi D) lavine
A) preslikava B) kaskada C) celični avtomat D) pol-kaskada
A) nabor funkcij B) mreža, ki predstavlja 'čas' C) mreža, ki predstavlja 'prostor' D) funkcija evolucije
A) skupina funkcij B) funkcija evolucije C) mreža 'prostora' D) mreža 'časa'
A) mrežica B) skupina funkcij C) funkcija evolucije (lokalno definirana) D) niz
A) predstavlja 'prostor'sko mrežo B) predstavlja 'čas'ovno mrežo C) je nabor funkcij D) je funkcija evolucije
A) Načelo superpozicije B) Načelo stabilnosti C) Načelo lastnih vrednosti D) Načelo nihanja
A) Odstranjevanje singularnih točk. B) Povečanje velikosti vsakega posameznega popravka. C) Spajanje več posameznih popravkov. D) Ignoriranje vektornega polja.
A) Taylorjeve zaporedne aproksimacije. B) Laplaceove transformacije. C) Fourierjeve zaporedje. D) Delne diferencialne enačbe.
A) 2-dimenzionalen B) 3-dimenzionalen C) ν-dimenzionalen D) 1-dimenzionalen
A) Impulz B) Energija C) Položaj D) Povezana prostornina
A) Ruelle B) Boltzmann C) Zermelo D) Koopman
A) Eksperimentalna opazovanja B) Številčna simulacija C) Klasična mehanika D) Funkcijska analiza
A) Koopmanovi operatorji B) Liouvilleove mere C) Mere SRB (Stable Recurrence Behavior) D) Poincaréjeve ponovitve
A) Kaos B) Periodičnost C) Determinost D) Stabilnost
A) Ekonomija B) Meteorologija C) Biologija D) Kemiija
A) Izrek Picard-Lindelof B) Problem Fermi–Pasta–Ulam–Tsingou C) Scenarij Pomeau–Manneville D) Preslikava v obliki kopita (horseshoe map) |