A) točka velike variabilnosti B) točka, ki se premika naključno. C) točka, ki ostane nespremenjena glede na dinamiko sistema. D) singularna točka
A) prostor, v katerem čas ni pomemben. B) enodimenzionalni prostor C) prostor, ki predstavlja samo stabilna stanja. D) prostor, v katerem so predstavljena vsa možna stanja sistema.
A) za določitev stalnih točk B) za preučevanje kaotičnega obnašanja. C) za kvantifikacijo stopnje eksponentne divergence ali konvergence bližnjih trajektorij D) za merjenje natančnega položaja trajektorije
A) atraktor brez variabilnosti B) periodični atraktor C) atraktor s fraktalno strukturo in občutljivo odvisnostjo od začetnih pogojev D) preprost točkovni atraktor
A) količinsko opredeljuje kaos v sistemu. B) prikazuje prehode med različnimi dinamičnimi obnašanji pri spreminjanju kontrolnega parametra. C) pomaga pri reševanju diferencialnih enačb D) predstavlja stabilne fiksne točke
A) ustvarja bifurkacijske diagrame B) opredeljuje čudne atraktorje. C) določa stabilnost in obnašanje v bližini fiksnih točk. D) določa Ljapunovov eksponent
A) eksponentno razhajanje bližnjih trajektorij B) nekonservativna dinamika C) občutljivost na začetne pogoje D) ohranitev energije in simplektična struktura
A) teorija bifurkacij B) teorija atraktorjev C) teorija stalnih točk D) panoga, ki preučuje statistične lastnosti sistemov, ki se razvijajo skozi čas.
A) Biologija B) Fizika C) Matematika D) Literatura
A) Kaotičen B) Nedeterminističen C) Determinističen D) Stohastičen
A) Analitična študija B) Kvalitativna študija C) Računska študija D) Kvantitativna študija
A) Grafične metode B) Statistična analiza C) Napredne matematične tehnike D) Številčne simulacije
A) Integrabilnost B) Stabilnost C) Determinizem D) Teorija kaosa
A) Stohastično B) Periodično C) Linearno D) Kaotično
A) Kemija B) Ekonomija C) Inženirstvo D) Filozofija
A) Algebrajska enačba B) Enačba diferenc C) Funkcija v parametru t D) Diferencialna enačba
A) Teorija bifurkacij B) Teorija stabilnosti C) Ergotična teorija D) Teorija kaosa
A) Ne spreminja se B) Neprekinjen C) Diskretni D) Determinističen
A) Aleksandr Lyapunov B) Henri Poincaré C) Stephen Smale D) George David Birkhoff
A) Sharkovskyjev izrek B) Ergodični izrek C) Poincaréjev izrek o ponavljanju D) Lyapunovov izrek
A) George David Birkhoff B) Stephen Smale C) Henri Poincaré D) Aleksandr Lyapunov
A) Sharkovsev izrek B) Poincaréjev izrek o ponavljanju C) Ergodični izrek D) Smalejev konj
A) Metode stabilnosti Lyapuna B) Sharkovskijev izrek C) Ergodični izrek D) Smalov konjček
A) Stephen Smale B) George David Birkhoff C) Henri Poincaré D) Ali H. Nayfeh
A) Nevtralni element B) Identitetna matrika C) Identitetni element D) Ničelni vektor
A) Vektorski prostor B) Mnogostavje C) Obroč D) Grupa
A) Končno polje B) Neskončno polje C) Nelinearno polje D) Vektorjsko polje
A) Formulacija Lagrangove mehanike. B) Formulacija klasične mehanike. C) Formulacija Newtonove mehanike. D) Formulacija Hamiltonove mehanike.
A) Nereverzibilnost. B) Asociativnost. C) Ne-asociativnost. D) Naključnost.
A) T(0) = 1. B) T(1) = 0. C) T(0) = 0. D) T(1) = 1.
A) T-1 = T(t). B) T-1 = 1. C) T-1 = T(-t). D) T-1 = T(0).
A) Sistemi za obdelavo slik. B) Parametri za nadzor robotov. C) Položaji planetov. D) Cene delnic.
A) Haotična. B) Stohastična. C) Deterministična. D) Nedeeterministična.
A) T(t1 + t2) = T(t1) + T(t2). B) T(t1 + t2) = T(t1) * T(t2). C) T(t1 + t2) = T(t1) / T(t2). D) T(t1 + t2) = T(t1) - T(t2).
A) Omejene poti so vedno edinstvene. B) Omejene poti so vedno dosežene. C) Omejene poti vedno imajo polno Lebesgueovo mero. D) Omejene poti morda nikoli ne bodo dosežene.
A) Iteracije Φn so definirane kot Φ + Φ + ... + Φ. B) Iteracije Φn so definirane kot Φ ∘ Φ ∘ ... ∘ Φ. C) Iteracije Φn so definirane kot Φ - Φ - ... - Φ. D) Iteracije Φn so definirane kot Φ / Φ / ... / Φ.
A) Liouvilov ukrep. B) Gaussov ukrep. C) Lebesgueov ukrep. D) Riemannov ukrep.
A) Postanejo mere, ki ohranjajo mero. B) Postanejo ne-invariante. C) Obnašajo se fizično. D) Ne obnašajo se fizično.
A) Φ B) X C) U D) T
A) Orbita, ki poteka skozi točko x B) Parameter evolucije C) Invariantni nabor D) Pot, ki poteka skozi točko x
A) Nehomogen B) Neavtonomni C) Homogen D) Avtonomni
A) Integralne enačbe B) Algebrajske enačbe C) Navadne diferencialne enačbe D) Delne diferencialne enačbe
A) Lorenzov atraktor. B) Mandelbrotova množica. C) Logistična funkcija. D) Fibonaccijeva zaporedje.
A) Kanonična transformacija, ki je v osnovi preslikava. B) Proces, ki ne povzroča transformacije. C) Nareversibilna sprememba. D) Nenehna transformacija.
A) avtomati B) preslikave C) mrežice D) kaskade
A) mrežice B) avtomati C) zemljevidi D) lavine
A) pol-kaskada B) celični avtomat C) preslikava D) kaskada
A) mreža, ki predstavlja 'prostor' B) nabor funkcij C) mreža, ki predstavlja 'čas' D) funkcija evolucije
A) mreža 'časa' B) mreža 'prostora' C) skupina funkcij D) funkcija evolucije
A) mrežica B) skupina funkcij C) funkcija evolucije (lokalno definirana) D) niz
A) predstavlja 'čas'ovno mrežo B) predstavlja 'prostor'sko mrežo C) je funkcija evolucije D) je nabor funkcij
A) Načelo lastnih vrednosti B) Načelo stabilnosti C) Načelo nihanja D) Načelo superpozicije
A) Povečanje velikosti vsakega posameznega popravka. B) Ignoriranje vektornega polja. C) Odstranjevanje singularnih točk. D) Spajanje več posameznih popravkov.
A) Delne diferencialne enačbe. B) Fourierjeve zaporedje. C) Taylorjeve zaporedne aproksimacije. D) Laplaceove transformacije.
A) 1-dimenzionalen B) 3-dimenzionalen C) ν-dimenzionalen D) 2-dimenzionalen
A) Položaj B) Povezana prostornina C) Impulz D) Energija
A) Boltzmann B) Zermelo C) Koopman D) Ruelle
A) Eksperimentalna opazovanja B) Klasična mehanika C) Funkcijska analiza D) Številčna simulacija
A) Liouvilleove mere B) Poincaréjeve ponovitve C) Koopmanovi operatorji D) Mere SRB (Stable Recurrence Behavior)
A) Periodičnost B) Kaos C) Stabilnost D) Determinost
A) Meteorologija B) Ekonomija C) Biologija D) Kemiija
A) Izrek Picard-Lindelof B) Preslikava v obliki kopita (horseshoe map) C) Scenarij Pomeau–Manneville D) Problem Fermi–Pasta–Ulam–Tsingou |