A) točka velike variabilnosti B) singularna točka C) točka, ki ostane nespremenjena glede na dinamiko sistema. D) točka, ki se premika naključno.
A) enodimenzionalni prostor B) prostor, v katerem čas ni pomemben. C) prostor, v katerem so predstavljena vsa možna stanja sistema. D) prostor, ki predstavlja samo stabilna stanja.
A) za merjenje natančnega položaja trajektorije B) za preučevanje kaotičnega obnašanja. C) za kvantifikacijo stopnje eksponentne divergence ali konvergence bližnjih trajektorij D) za določitev stalnih točk
A) periodični atraktor B) atraktor s fraktalno strukturo in občutljivo odvisnostjo od začetnih pogojev C) atraktor brez variabilnosti D) preprost točkovni atraktor
A) predstavlja stabilne fiksne točke B) prikazuje prehode med različnimi dinamičnimi obnašanji pri spreminjanju kontrolnega parametra. C) pomaga pri reševanju diferencialnih enačb D) količinsko opredeljuje kaos v sistemu.
A) določa stabilnost in obnašanje v bližini fiksnih točk. B) določa Ljapunovov eksponent C) ustvarja bifurkacijske diagrame D) opredeljuje čudne atraktorje.
A) ohranitev energije in simplektična struktura B) eksponentno razhajanje bližnjih trajektorij C) občutljivost na začetne pogoje D) nekonservativna dinamika
A) teorija atraktorjev B) panoga, ki preučuje statistične lastnosti sistemov, ki se razvijajo skozi čas. C) teorija bifurkacij D) teorija stalnih točk
A) Fizika B) Biologija C) Literatura D) Matematika
A) Nedeterminističen B) Stohastičen C) Determinističen D) Kaotičen
A) Kvalitativna študija B) Analitična študija C) Računska študija D) Kvantitativna študija
A) Statistična analiza B) Napredne matematične tehnike C) Grafične metode D) Številčne simulacije
A) Integrabilnost B) Stabilnost C) Determinizem D) Teorija kaosa
A) Kaotično B) Stohastično C) Periodično D) Linearno
A) Filozofija B) Kemija C) Inženirstvo D) Ekonomija
A) Funkcija v parametru t B) Diferencialna enačba C) Enačba diferenc D) Algebrajska enačba
A) Ergotična teorija B) Teorija kaosa C) Teorija stabilnosti D) Teorija bifurkacij
A) Determinističen B) Diskretni C) Ne spreminja se D) Neprekinjen
A) George David Birkhoff B) Aleksandr Lyapunov C) Stephen Smale D) Henri Poincaré
A) Poincaréjev izrek o ponavljanju B) Lyapunovov izrek C) Sharkovskyjev izrek D) Ergodični izrek
A) Aleksandr Lyapunov B) Stephen Smale C) Henri Poincaré D) George David Birkhoff
A) Poincaréjev izrek o ponavljanju B) Ergodični izrek C) Sharkovsev izrek D) Smalejev konj
A) Smalov konjček B) Sharkovskijev izrek C) Ergodični izrek D) Metode stabilnosti Lyapuna
A) Stephen Smale B) Henri Poincaré C) Ali H. Nayfeh D) George David Birkhoff
A) Identitetni element B) Identitetna matrika C) Ničelni vektor D) Nevtralni element
A) Grupa B) Obroč C) Mnogostavje D) Vektorski prostor
A) Končno polje B) Vektorjsko polje C) Neskončno polje D) Nelinearno polje
A) Formulacija Hamiltonove mehanike. B) Formulacija klasične mehanike. C) Formulacija Newtonove mehanike. D) Formulacija Lagrangove mehanike.
A) Naključnost. B) Ne-asociativnost. C) Nereverzibilnost. D) Asociativnost.
A) T(0) = 0. B) T(1) = 1. C) T(1) = 0. D) T(0) = 1.
A) T-1 = T(t). B) T-1 = T(0). C) T-1 = T(-t). D) T-1 = 1.
A) Sistemi za obdelavo slik. B) Cene delnic. C) Parametri za nadzor robotov. D) Položaji planetov.
A) Deterministična. B) Haotična. C) Stohastična. D) Nedeeterministična.
A) T(t1 + t2) = T(t1) + T(t2). B) T(t1 + t2) = T(t1) * T(t2). C) T(t1 + t2) = T(t1) - T(t2). D) T(t1 + t2) = T(t1) / T(t2).
A) Omejene poti so vedno edinstvene. B) Omejene poti vedno imajo polno Lebesgueovo mero. C) Omejene poti so vedno dosežene. D) Omejene poti morda nikoli ne bodo dosežene.
A) Iteracije Φn so definirane kot Φ / Φ / ... / Φ. B) Iteracije Φn so definirane kot Φ ∘ Φ ∘ ... ∘ Φ. C) Iteracije Φn so definirane kot Φ - Φ - ... - Φ. D) Iteracije Φn so definirane kot Φ + Φ + ... + Φ.
A) Riemannov ukrep. B) Liouvilov ukrep. C) Gaussov ukrep. D) Lebesgueov ukrep.
A) Ne obnašajo se fizično. B) Postanejo ne-invariante. C) Postanejo mere, ki ohranjajo mero. D) Obnašajo se fizično.
A) T B) X C) Φ D) U
A) Orbita, ki poteka skozi točko x B) Invariantni nabor C) Pot, ki poteka skozi točko x D) Parameter evolucije
A) Homogen B) Avtonomni C) Nehomogen D) Neavtonomni
A) Integralne enačbe B) Delne diferencialne enačbe C) Algebrajske enačbe D) Navadne diferencialne enačbe
A) Fibonaccijeva zaporedje. B) Logistična funkcija. C) Mandelbrotova množica. D) Lorenzov atraktor.
A) Proces, ki ne povzroča transformacije. B) Nenehna transformacija. C) Kanonična transformacija, ki je v osnovi preslikava. D) Nareversibilna sprememba.
A) mrežice B) preslikave C) avtomati D) kaskade
A) zemljevidi B) mrežice C) avtomati D) lavine
A) preslikava B) pol-kaskada C) celični avtomat D) kaskada
A) mreža, ki predstavlja 'čas' B) funkcija evolucije C) nabor funkcij D) mreža, ki predstavlja 'prostor'
A) skupina funkcij B) mreža 'prostora' C) mreža 'časa' D) funkcija evolucije
A) niz B) funkcija evolucije (lokalno definirana) C) mrežica D) skupina funkcij
A) je nabor funkcij B) predstavlja 'prostor'sko mrežo C) predstavlja 'čas'ovno mrežo D) je funkcija evolucije
A) Načelo stabilnosti B) Načelo nihanja C) Načelo lastnih vrednosti D) Načelo superpozicije
A) Odstranjevanje singularnih točk. B) Povečanje velikosti vsakega posameznega popravka. C) Ignoriranje vektornega polja. D) Spajanje več posameznih popravkov.
A) Laplaceove transformacije. B) Fourierjeve zaporedje. C) Delne diferencialne enačbe. D) Taylorjeve zaporedne aproksimacije.
A) ν-dimenzionalen B) 3-dimenzionalen C) 2-dimenzionalen D) 1-dimenzionalen
A) Impulz B) Energija C) Položaj D) Povezana prostornina
A) Ruelle B) Koopman C) Zermelo D) Boltzmann
A) Funkcijska analiza B) Eksperimentalna opazovanja C) Številčna simulacija D) Klasična mehanika
A) Mere SRB (Stable Recurrence Behavior) B) Koopmanovi operatorji C) Liouvilleove mere D) Poincaréjeve ponovitve
A) Stabilnost B) Kaos C) Periodičnost D) Determinost
A) Biologija B) Meteorologija C) Ekonomija D) Kemiija
A) Scenarij Pomeau–Manneville B) Problem Fermi–Pasta–Ulam–Tsingou C) Izrek Picard-Lindelof D) Preslikava v obliki kopita (horseshoe map) |