A) singularna točka B) točka, ki ostane nespremenjena glede na dinamiko sistema. C) točka, ki se premika naključno. D) točka velike variabilnosti
A) prostor, v katerem so predstavljena vsa možna stanja sistema. B) enodimenzionalni prostor C) prostor, v katerem čas ni pomemben. D) prostor, ki predstavlja samo stabilna stanja.
A) za merjenje natančnega položaja trajektorije B) za določitev stalnih točk C) za kvantifikacijo stopnje eksponentne divergence ali konvergence bližnjih trajektorij D) za preučevanje kaotičnega obnašanja.
A) preprost točkovni atraktor B) atraktor s fraktalno strukturo in občutljivo odvisnostjo od začetnih pogojev C) atraktor brez variabilnosti D) periodični atraktor
A) predstavlja stabilne fiksne točke B) pomaga pri reševanju diferencialnih enačb C) prikazuje prehode med različnimi dinamičnimi obnašanji pri spreminjanju kontrolnega parametra. D) količinsko opredeljuje kaos v sistemu.
A) ustvarja bifurkacijske diagrame B) opredeljuje čudne atraktorje. C) določa stabilnost in obnašanje v bližini fiksnih točk. D) določa Ljapunovov eksponent
A) eksponentno razhajanje bližnjih trajektorij B) občutljivost na začetne pogoje C) ohranitev energije in simplektična struktura D) nekonservativna dinamika
A) teorija stalnih točk B) panoga, ki preučuje statistične lastnosti sistemov, ki se razvijajo skozi čas. C) teorija bifurkacij D) teorija atraktorjev
A) Fizika B) Biologija C) Matematika D) Literatura
A) Determinističen B) Stohastičen C) Kaotičen D) Nedeterminističen
A) Kvantitativna študija B) Računska študija C) Kvalitativna študija D) Analitična študija
A) Statistična analiza B) Grafične metode C) Napredne matematične tehnike D) Številčne simulacije
A) Determinizem B) Teorija kaosa C) Integrabilnost D) Stabilnost
A) Kaotično B) Periodično C) Stohastično D) Linearno
A) Ekonomija B) Filozofija C) Inženirstvo D) Kemija
A) Diferencialna enačba B) Algebrajska enačba C) Enačba diferenc D) Funkcija v parametru t
A) Ergotična teorija B) Teorija kaosa C) Teorija bifurkacij D) Teorija stabilnosti
A) Determinističen B) Neprekinjen C) Ne spreminja se D) Diskretni
A) Stephen Smale B) Henri Poincaré C) George David Birkhoff D) Aleksandr Lyapunov
A) Lyapunovov izrek B) Poincaréjev izrek o ponavljanju C) Sharkovskyjev izrek D) Ergodični izrek
A) Aleksandr Lyapunov B) Henri Poincaré C) George David Birkhoff D) Stephen Smale
A) Poincaréjev izrek o ponavljanju B) Smalejev konj C) Sharkovsev izrek D) Ergodični izrek
A) Smalov konjček B) Metode stabilnosti Lyapuna C) Ergodični izrek D) Sharkovskijev izrek
A) Henri Poincaré B) George David Birkhoff C) Stephen Smale D) Ali H. Nayfeh
A) Nevtralni element B) Ničelni vektor C) Identitetni element D) Identitetna matrika
A) Obroč B) Grupa C) Mnogostavje D) Vektorski prostor
A) Vektorjsko polje B) Končno polje C) Nelinearno polje D) Neskončno polje
A) Formulacija Hamiltonove mehanike. B) Formulacija Newtonove mehanike. C) Formulacija Lagrangove mehanike. D) Formulacija klasične mehanike.
A) Ne-asociativnost. B) Nereverzibilnost. C) Asociativnost. D) Naključnost.
A) T(1) = 1. B) T(0) = 1. C) T(1) = 0. D) T(0) = 0.
A) T-1 = 1. B) T-1 = T(-t). C) T-1 = T(0). D) T-1 = T(t).
A) Cene delnic. B) Parametri za nadzor robotov. C) Sistemi za obdelavo slik. D) Položaji planetov.
A) Nedeeterministična. B) Stohastična. C) Haotična. D) Deterministična.
A) T(t1 + t2) = T(t1) * T(t2). B) T(t1 + t2) = T(t1) - T(t2). C) T(t1 + t2) = T(t1) + T(t2). D) T(t1 + t2) = T(t1) / T(t2).
A) Omejene poti so vedno dosežene. B) Omejene poti so vedno edinstvene. C) Omejene poti vedno imajo polno Lebesgueovo mero. D) Omejene poti morda nikoli ne bodo dosežene.
A) Iteracije Φn so definirane kot Φ / Φ / ... / Φ. B) Iteracije Φn so definirane kot Φ - Φ - ... - Φ. C) Iteracije Φn so definirane kot Φ + Φ + ... + Φ. D) Iteracije Φn so definirane kot Φ ∘ Φ ∘ ... ∘ Φ.
A) Liouvilov ukrep. B) Riemannov ukrep. C) Gaussov ukrep. D) Lebesgueov ukrep.
A) Ne obnašajo se fizično. B) Postanejo mere, ki ohranjajo mero. C) Obnašajo se fizično. D) Postanejo ne-invariante.
A) U B) X C) T D) Φ
A) Orbita, ki poteka skozi točko x B) Invariantni nabor C) Parameter evolucije D) Pot, ki poteka skozi točko x
A) Homogen B) Avtonomni C) Nehomogen D) Neavtonomni
A) Delne diferencialne enačbe B) Integralne enačbe C) Algebrajske enačbe D) Navadne diferencialne enačbe
A) Logistična funkcija. B) Mandelbrotova množica. C) Fibonaccijeva zaporedje. D) Lorenzov atraktor.
A) Proces, ki ne povzroča transformacije. B) Nenehna transformacija. C) Nareversibilna sprememba. D) Kanonična transformacija, ki je v osnovi preslikava.
A) avtomati B) kaskade C) preslikave D) mrežice
A) avtomati B) mrežice C) zemljevidi D) lavine
A) pol-kaskada B) celični avtomat C) preslikava D) kaskada
A) funkcija evolucije B) mreža, ki predstavlja 'čas' C) nabor funkcij D) mreža, ki predstavlja 'prostor'
A) mreža 'prostora' B) mreža 'časa' C) skupina funkcij D) funkcija evolucije
A) niz B) mrežica C) skupina funkcij D) funkcija evolucije (lokalno definirana)
A) je funkcija evolucije B) predstavlja 'čas'ovno mrežo C) je nabor funkcij D) predstavlja 'prostor'sko mrežo
A) Načelo nihanja B) Načelo lastnih vrednosti C) Načelo superpozicije D) Načelo stabilnosti
A) Ignoriranje vektornega polja. B) Odstranjevanje singularnih točk. C) Spajanje več posameznih popravkov. D) Povečanje velikosti vsakega posameznega popravka.
A) Taylorjeve zaporedne aproksimacije. B) Fourierjeve zaporedje. C) Laplaceove transformacije. D) Delne diferencialne enačbe.
A) 1-dimenzionalen B) 2-dimenzionalen C) ν-dimenzionalen D) 3-dimenzionalen
A) Impulz B) Povezana prostornina C) Položaj D) Energija
A) Zermelo B) Koopman C) Boltzmann D) Ruelle
A) Klasična mehanika B) Funkcijska analiza C) Številčna simulacija D) Eksperimentalna opazovanja
A) Mere SRB (Stable Recurrence Behavior) B) Poincaréjeve ponovitve C) Koopmanovi operatorji D) Liouvilleove mere
A) Determinost B) Periodičnost C) Stabilnost D) Kaos
A) Biologija B) Meteorologija C) Ekonomija D) Kemiija
A) Scenarij Pomeau–Manneville B) Preslikava v obliki kopita (horseshoe map) C) Izrek Picard-Lindelof D) Problem Fermi–Pasta–Ulam–Tsingou |