![]()
A) Energije ni mogoče ustvariti ali uničiti, temveč le preoblikovati. B) Entropija se v izoliranem sistemu vedno povečuje. C) Energija vedno teče od vročega k hladnemu. D) Temperatura je neposredno sorazmerna s prostornino plina.
A) Sposobnost sistema, da opravlja delo. B) Skupna kinetična energija sistema. C) Vsota notranje energije in dela, ki ga opravi sistem. D) Merilo neurejenosti ali naključnosti sistema.
A) Količina toplote, ki je potrebna za dvig temperature ene enote mase snovi za eno stopinjo Celzija. B) Najvišja temperatura, ki jo snov lahko doseže, preden se spremeni njeno stanje. C) Skupna toplotna kapaciteta snovi. D) Sposobnost snovi, da prevaja toploto.
A) Sistem v termodinamičnem ravnovesju. B) Naprava za merjenje vsebnosti toplote v sistemu. C) Neskončen vir ali ponor toplote, ki lahko oddaja ali absorbira toploto, ne da bi se mu spremenila temperatura. D) Snov z visoko specifično toplotno kapaciteto.
A) Stanje, v katerem sistem deluje z največjo delovno zmogljivostjo. B) Stanje, v katerem je prenos toplote največji. C) Stanje, v katerem se lastnosti, kot sta temperatura in tlak, s časom ne spreminjajo. D) Stanje, v katerem je entropija čim manjša.
A) Merilo neurejenosti v sistemu. B) Količina energije, ki jo sistem lahko izmenja z okolico. C) Termodinamični potencial, ki meri največje povratno delo, ki ga lahko opravi sistem pri konstantni temperaturi in tlaku. D) Skupna energija sistema.
A) Kritična temperatura snovi. B) Temperatura vrelišča snovi pri standardnem tlaku. C) Temperatura in tlak, pri katerih so trdna, tekoča in plinska faza snovi v ravnovesju. D) Temperatura, pri kateri se plin spremeni v tekočino.
A) Prostornina, ki jo zavzema enota mase snovi. B) Količina, ki je potrebna za dvig temperature snovi za eno stopinjo Celzija. C) Skupna prostornina snovi. D) Prostornina, pri kateri snov spremeni fazo.
A) Prehod snovi iz enega stanja v drugo, na primer iz trdnega v tekoče. B) Sprememba specifične toplotne kapacitete snovi. C) Sprememba tlaka v sistemu, ki povzroči spremembo temperature. D) Sprememba faze plina zaradi povišanja temperature.
A) Rudolf Clausius B) Constantin Carathéodory C) Sadi Carnot D) Lord Kelvin
A) 1865 B) 1870 C) 1850 D) 1824
A) Geometrična termodinamika B) Carnotov cikel C) Virialov teorem D) Entropija
A) Geometrična termodinamika B) Statistična mehanika C) Mehanska termodinamika D) Kemična termodinamika
A) Constantin Carathéodory B) Sadi Carnot C) Lord Kelvin D) Rudolf Clausius
A) Sadi Carnot B) Rudolf Clausius C) Lord Kelvin D) Constantin Carathéodory
A) 1854 B) 1870 C) 1865 D) 1909
A) Samo statistična mehanika B) Fizikalna kemija, biokemija, kemijsko inženirstvo, strojništvo, meteorologija C) Samo fizikalna kemija D) Samo strojništvo
A) Nulti zakon B) Tretji zakon C) Drugi zakon D) Prvi zakon
A) Relativnost B) Kemijsko inženirstvo C) Strojništvo D) Materialoznstvo
A) Denis Papin B) Thomas Savery C) Otto von Guericke D) Robert Boyle
A) Boyleov zakon. B) Carnotov izrek. C) Pojem entropije. D) "Narava sovraži vakuum".
A) Otto von Guericke B) Thomas Newcomen C) Sadi Carnot D) Robert Boyle
A) Zračna črpalka B) Motor s batom in valjem C) Parni digestor D) Vakuumski črpalka
A) Thomas Savery B) James Watt C) Denis Papin D) Robert Hooke
A) Sadi Carnot B) Rudolf Clausius C) William Rankine D) James Clerk Maxwell
A) Sadi Carnot B) Rudolf Clausius C) William Rankine D) James Clerk Maxwell
A) Otto von Guericke B) Robert Hooke C) Denis Papin D) Thomas Newcomen
A) James Watt B) Thomas Newcomen C) Sadi Carnot D) Rudolf Clausius
A) William Rankine B) Rudolf Clausius C) Sadi Carnot D) Josiah Willard Gibbs
A) Ludwig Boltzmann B) Pierre Duhem C) Max Planck D) James Clerk Maxwell |