![]()
A) Temperatura je neposredno sorazmerna s prostornino plina. B) Energije ni mogoče ustvariti ali uničiti, temveč le preoblikovati. C) Energija vedno teče od vročega k hladnemu. D) Entropija se v izoliranem sistemu vedno povečuje.
A) Vsota notranje energije in dela, ki ga opravi sistem. B) Skupna kinetična energija sistema. C) Sposobnost sistema, da opravlja delo. D) Merilo neurejenosti ali naključnosti sistema.
A) Skupna toplotna kapaciteta snovi. B) Najvišja temperatura, ki jo snov lahko doseže, preden se spremeni njeno stanje. C) Količina toplote, ki je potrebna za dvig temperature ene enote mase snovi za eno stopinjo Celzija. D) Sposobnost snovi, da prevaja toploto.
A) Naprava za merjenje vsebnosti toplote v sistemu. B) Neskončen vir ali ponor toplote, ki lahko oddaja ali absorbira toploto, ne da bi se mu spremenila temperatura. C) Sistem v termodinamičnem ravnovesju. D) Snov z visoko specifično toplotno kapaciteto.
A) Stanje, v katerem je prenos toplote največji. B) Stanje, v katerem je entropija čim manjša. C) Stanje, v katerem sistem deluje z največjo delovno zmogljivostjo. D) Stanje, v katerem se lastnosti, kot sta temperatura in tlak, s časom ne spreminjajo.
A) Merilo neurejenosti v sistemu. B) Skupna energija sistema. C) Termodinamični potencial, ki meri največje povratno delo, ki ga lahko opravi sistem pri konstantni temperaturi in tlaku. D) Količina energije, ki jo sistem lahko izmenja z okolico.
A) Temperatura in tlak, pri katerih so trdna, tekoča in plinska faza snovi v ravnovesju. B) Temperatura vrelišča snovi pri standardnem tlaku. C) Temperatura, pri kateri se plin spremeni v tekočino. D) Kritična temperatura snovi.
A) Količina, ki je potrebna za dvig temperature snovi za eno stopinjo Celzija. B) Prostornina, ki jo zavzema enota mase snovi. C) Prostornina, pri kateri snov spremeni fazo. D) Skupna prostornina snovi.
A) Sprememba specifične toplotne kapacitete snovi. B) Sprememba tlaka v sistemu, ki povzroči spremembo temperature. C) Prehod snovi iz enega stanja v drugo, na primer iz trdnega v tekoče. D) Sprememba faze plina zaradi povišanja temperature.
A) Sadi Carnot B) Constantin Carathéodory C) Lord Kelvin D) Rudolf Clausius
A) 1824 B) 1870 C) 1865 D) 1850
A) Entropija B) Virialov teorem C) Geometrična termodinamika D) Carnotov cikel
A) Mehanska termodinamika B) Statistična mehanika C) Geometrična termodinamika D) Kemična termodinamika
A) Lord Kelvin B) Rudolf Clausius C) Constantin Carathéodory D) Sadi Carnot
A) Rudolf Clausius B) Constantin Carathéodory C) Sadi Carnot D) Lord Kelvin
A) 1865 B) 1870 C) 1854 D) 1909
A) Fizikalna kemija, biokemija, kemijsko inženirstvo, strojništvo, meteorologija B) Samo fizikalna kemija C) Samo statistična mehanika D) Samo strojništvo
A) Drugi zakon B) Prvi zakon C) Tretji zakon D) Nulti zakon
A) Strojništvo B) Materialoznstvo C) Relativnost D) Kemijsko inženirstvo
A) Denis Papin B) Robert Boyle C) Otto von Guericke D) Thomas Savery
A) "Narava sovraži vakuum". B) Pojem entropije. C) Carnotov izrek. D) Boyleov zakon.
A) Thomas Newcomen B) Robert Boyle C) Sadi Carnot D) Otto von Guericke
A) Zračna črpalka B) Motor s batom in valjem C) Parni digestor D) Vakuumski črpalka
A) Robert Hooke B) Thomas Savery C) James Watt D) Denis Papin
A) James Clerk Maxwell B) William Rankine C) Sadi Carnot D) Rudolf Clausius
A) James Clerk Maxwell B) William Rankine C) Sadi Carnot D) Rudolf Clausius
A) Thomas Newcomen B) Otto von Guericke C) Robert Hooke D) Denis Papin
A) Thomas Newcomen B) Rudolf Clausius C) James Watt D) Sadi Carnot
A) William Rankine B) Sadi Carnot C) Josiah Willard Gibbs D) Rudolf Clausius
A) Max Planck B) Ludwig Boltzmann C) James Clerk Maxwell D) Pierre Duhem |