A) Opisno jezikoslovje B) Zgodovinsko jezikoslovje C) Fonologija D) Sintaksa
A) Jezikovna izolacija B) Jezikovni stik C) Pridobivanje jezikov D) Izumrtje jezika
A) Starodavni Egipt B) Starodavna Kitajska C) Stara Grčija D) Starodavna Mezopotamija
A) Kitajsko-tibetanski B) Indoevropski C) Dravidski D) Afroazijski
A) Keltski B) Germanski C) Slovanski D) Romantika
A) Indoevropski B) avstronezijski jezik C) Khoisan D) Uralščina
A) Sintaksa B) Pragmatika C) Morfologija D) Etimologija
A) Francoski B) Svahili C) Baskije D) Kitajski
A) Sinhroni princip B) Notranja rekonstrukcija C) Princip uniformnosti D) Primerjalna metoda
A) Etimologija B) Psiholingvistika C) Sinhrona analiza D) Rekonstrukcija predhodnih jezikov
A) Masovna leksikalna primerjava B) Primerjalna metoda C) Notranja rekonstrukcija D) Sinhrona analiza
A) 20.000 let B) 10.000 let C) 15.000 let D) 5.000 let
A) Primerjalna filologija B) Psiholingvistika C) Sinhronična analiza D) Diakronična analiza
A) Ferdinand de Saussure B) Noam Chomsky C) Roman Jakobson D) Edward Sapir
A) Sinhrona analiza B) Diakrona analiza C) Notranja rekonstrukcija D) Primerjalna metoda
A) Ni obstajalo pisnih jezikov. B) Gramofoni so snemali samo govor. C) Pisni zapisi vedno zaostajajo za govorom pri odrażanju jezikovnih sprememb. D) Sociolingvisti niso raziskovali starejših obdobij.
A) Skok ↔ skočil B) Tek ↔ tekel → teče C) Hoditi → hodil D) Pel ↔ pel ↔ zapel
A) Vedno so veljali za nepravilne. B) Nepredvidni so zaradi sodobnih jezikovnih pravil. C) Sledijo istemu vzorcu kot šibki glagoli. D) To so ostanki popolnoma rednega sistema notranjih sprememb samoglasnikov.
A) Primerjalna metoda B) Sinhronna analiza C) Masovna primerjava leksičnega gradiva D) Notranja rekonstrukcija
A) Linguistični dokazi B) Genetski dokazi C) Arheološki dokazi D) Zgodovinski zapisi
A) Zaradi konvergence in posojanja. B) Če imajo skupen besedni zaklad. C) Če se govorijo v istem geografskem območju. D) Če imajo podobne pisave.
A) Konvergentna evolucija lahko vodi do nastanka novih jezikov, medtem ko genetski izvor tega ne povzroča. B) Konvergentna evolucija se nanaša na spremembe v izgovoru, medtem ko se genetski izvor nanaša na besedni zaklad. C) Ni nobene razlike; oba izraza pomenita isto stvar. D) Konvergentna evolucija vključuje posojanje lastnosti, medtem ko genetski izvor nakazuje skupni izvor.
A) Samo posojanje besed. B) Obe možnosti: posojanje besed in genetsko poreklo. C) Samo genetsko poreklo. D) Uporaba podobnih abeced.
A) Formuliranje pravil, ki opisujejo vzorce tvorjenja besed skozi čas. B) Primerjava sprememb v sintaksi med neljudskimi jeziki. C) Analiza evolucijskega izvora jezika. D) Preučevanje strukture povedi in načel za konstruiranje povedi. |