A) Fonologija B) Sintaksa C) Zgodovinsko jezikoslovje D) Opisno jezikoslovje
A) Jezikovna izolacija B) Pridobivanje jezikov C) Jezikovni stik D) Izumrtje jezika
A) Starodavna Kitajska B) Stara Grčija C) Starodavna Mezopotamija D) Starodavni Egipt
A) Indoevropski B) Dravidski C) Afroazijski D) Kitajsko-tibetanski
A) Keltski B) Slovanski C) Germanski D) Romantika
A) Uralščina B) Indoevropski C) avstronezijski jezik D) Khoisan
A) Sintaksa B) Etimologija C) Morfologija D) Pragmatika
A) Svahili B) Kitajski C) Baskije D) Francoski
A) Sinhroni princip B) Primerjalna metoda C) Princip uniformnosti D) Notranja rekonstrukcija
A) Rekonstrukcija predhodnih jezikov B) Sinhrona analiza C) Psiholingvistika D) Etimologija
A) Sinhrona analiza B) Notranja rekonstrukcija C) Masovna leksikalna primerjava D) Primerjalna metoda
A) 10.000 let B) 15.000 let C) 20.000 let D) 5.000 let
A) Diakronična analiza B) Sinhronična analiza C) Psiholingvistika D) Primerjalna filologija
A) Edward Sapir B) Roman Jakobson C) Noam Chomsky D) Ferdinand de Saussure
A) Sinhrona analiza B) Diakrona analiza C) Notranja rekonstrukcija D) Primerjalna metoda
A) Sociolingvisti niso raziskovali starejših obdobij. B) Ni obstajalo pisnih jezikov. C) Pisni zapisi vedno zaostajajo za govorom pri odrażanju jezikovnih sprememb. D) Gramofoni so snemali samo govor.
A) Pel ↔ pel ↔ zapel B) Hoditi → hodil C) Tek ↔ tekel → teče D) Skok ↔ skočil
A) Sledijo istemu vzorcu kot šibki glagoli. B) Vedno so veljali za nepravilne. C) To so ostanki popolnoma rednega sistema notranjih sprememb samoglasnikov. D) Nepredvidni so zaradi sodobnih jezikovnih pravil.
A) Notranja rekonstrukcija B) Masovna primerjava leksičnega gradiva C) Primerjalna metoda D) Sinhronna analiza
A) Genetski dokazi B) Linguistični dokazi C) Zgodovinski zapisi D) Arheološki dokazi
A) Zaradi konvergence in posojanja. B) Če se govorijo v istem geografskem območju. C) Če imajo skupen besedni zaklad. D) Če imajo podobne pisave.
A) Konvergentna evolucija se nanaša na spremembe v izgovoru, medtem ko se genetski izvor nanaša na besedni zaklad. B) Konvergentna evolucija lahko vodi do nastanka novih jezikov, medtem ko genetski izvor tega ne povzroča. C) Ni nobene razlike; oba izraza pomenita isto stvar. D) Konvergentna evolucija vključuje posojanje lastnosti, medtem ko genetski izvor nakazuje skupni izvor.
A) Uporaba podobnih abeced. B) Samo genetsko poreklo. C) Samo posojanje besed. D) Obe možnosti: posojanje besed in genetsko poreklo.
A) Preučevanje strukture povedi in načel za konstruiranje povedi. B) Analiza evolucijskega izvora jezika. C) Primerjava sprememb v sintaksi med neljudskimi jeziki. D) Formuliranje pravil, ki opisujejo vzorce tvorjenja besed skozi čas. |