A) Fonologija B) Opisno jezikoslovje C) Sintaksa D) Zgodovinsko jezikoslovje
A) Izumrtje jezika B) Jezikovni stik C) Pridobivanje jezikov D) Jezikovna izolacija
A) Stara Grčija B) Starodavna Kitajska C) Starodavni Egipt D) Starodavna Mezopotamija
A) Indoevropski B) Afroazijski C) Kitajsko-tibetanski D) Dravidski
A) Slovanski B) Germanski C) Romantika D) Keltski
A) Indoevropski B) avstronezijski jezik C) Khoisan D) Uralščina
A) Pragmatika B) Sintaksa C) Morfologija D) Etimologija
A) Francoski B) Svahili C) Baskije D) Kitajski
A) Sinhroni princip B) Notranja rekonstrukcija C) Primerjalna metoda D) Princip uniformnosti
A) Etimologija B) Rekonstrukcija predhodnih jezikov C) Sinhrona analiza D) Psiholingvistika
A) Sinhrona analiza B) Notranja rekonstrukcija C) Masovna leksikalna primerjava D) Primerjalna metoda
A) 10.000 let B) 15.000 let C) 20.000 let D) 5.000 let
A) Psiholingvistika B) Sinhronična analiza C) Diakronična analiza D) Primerjalna filologija
A) Ferdinand de Saussure B) Noam Chomsky C) Edward Sapir D) Roman Jakobson
A) Primerjalna metoda B) Sinhrona analiza C) Notranja rekonstrukcija D) Diakrona analiza
A) Ni obstajalo pisnih jezikov. B) Pisni zapisi vedno zaostajajo za govorom pri odrażanju jezikovnih sprememb. C) Sociolingvisti niso raziskovali starejših obdobij. D) Gramofoni so snemali samo govor.
A) Hoditi → hodil B) Pel ↔ pel ↔ zapel C) Skok ↔ skočil D) Tek ↔ tekel → teče
A) Sledijo istemu vzorcu kot šibki glagoli. B) Vedno so veljali za nepravilne. C) Nepredvidni so zaradi sodobnih jezikovnih pravil. D) To so ostanki popolnoma rednega sistema notranjih sprememb samoglasnikov.
A) Sinhronna analiza B) Masovna primerjava leksičnega gradiva C) Primerjalna metoda D) Notranja rekonstrukcija
A) Genetski dokazi B) Zgodovinski zapisi C) Arheološki dokazi D) Linguistični dokazi
A) Če imajo podobne pisave. B) Zaradi konvergence in posojanja. C) Če imajo skupen besedni zaklad. D) Če se govorijo v istem geografskem območju.
A) Konvergentna evolucija lahko vodi do nastanka novih jezikov, medtem ko genetski izvor tega ne povzroča. B) Konvergentna evolucija vključuje posojanje lastnosti, medtem ko genetski izvor nakazuje skupni izvor. C) Konvergentna evolucija se nanaša na spremembe v izgovoru, medtem ko se genetski izvor nanaša na besedni zaklad. D) Ni nobene razlike; oba izraza pomenita isto stvar.
A) Samo posojanje besed. B) Samo genetsko poreklo. C) Uporaba podobnih abeced. D) Obe možnosti: posojanje besed in genetsko poreklo.
A) Primerjava sprememb v sintaksi med neljudskimi jeziki. B) Formuliranje pravil, ki opisujejo vzorce tvorjenja besed skozi čas. C) Analiza evolucijskega izvora jezika. D) Preučevanje strukture povedi in načel za konstruiranje povedi. |