Dolžniška kriza v Latinski Ameriki
  • 1. Latinskoameriška dolžniška kriza v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila ključni dogodek v gospodarski zgodovini Latinske Amerike, za katero so bili značilni številni neplačila državnih dolgov in obsežni gospodarski pretresi po vsej regiji. Po desetletju ambiciozne gospodarske rasti, ki so jo spodbujala tuja posojila, so se mnoge latinskoameriške države znašle v težkem položaju, ko so se svetovne obrestne mere močno zvišale, cene surovin pa so strmo padle, zlasti po naftni krizi leta 1979. Države, kot so Mehika, Brazilija in Argentina, so se znašle v težavah z obvladovanjem naraščajočih zunanjih dolgov, ki so zaradi slabe gospodarske politike, pomanjkanja diverzifikacije in politične nestabilnosti postali nevzdržni. Avgusta 1982 je Mehika napovedala, da ne more več odplačevati svojega dolga, kar je sprožilo val neplačil po vsej celini in povzročilo hudo recesijo z visoko inflacijo in naraščajočo brezposelnostjo. Kriza je imela daljnosežne posledice, ki so privedle do izvajanja programov strukturnega prilagajanja s strani mednarodnih finančnih institucij, kot sta Mednarodni denarni sklad (MDS) in Svetovna banka. Cilj teh programov je bil stabilizirati in reformirati latinskoameriška gospodarstva, vendar so pogosto povzročili velike socialne in gospodarske izzive, vključno z zmanjšanjem javne porabe, privatizacijo podjetij v državni lasti in naraščajočimi socialnimi nemiri. Posledice dolžniške krize so privedle tudi do sprememb v politični moči, saj so različne avtoritarne režime v naslednjih letih zamenjale demokratične vlade, ker so državljani zahtevali odgovornost in reforme. Na splošno predstavlja latinskoameriška dolžniška kriza kritično presečišče ekonomije in politike, ki ponazarja ranljivost nastajajočih gospodarstev v globaliziranem finančnem sistemu.

    Katera država se pogosto omenja kot epicenter dolžniške krize?
A) Brazilija
B) Mehika
C) Čile
D) Argentina
  • 2. Katera mednarodna organizacija je imela pomembno vlogo pri reševanju krize?
A) Svetovna trgovinska organizacija
B) Svetovna banka
C) Mednarodni denarni sklad (MDS)
D) Združeni narodi
  • 3. Kakšen izraz se je uporabljal za prestrukturiranje dolga med krizo?
A) Odpis dolga
B) Odpuščanje dolgov
C) Konsolidacija dolga
D) Ponovno določanje obroka dolga
  • 4. Katero ekonomsko politiko so mnoge države uporabile za stabilizacijo svojih gospodarstev?
A) Nadomeščanje uvoza
B) Programi strukturnega prilagajanja
C) Ekspanzivna fiskalna politika
D) Protekcionizem
  • 5. Kakšen je bil vpliv naraščajočih obrestnih mer v ZDA v osemdesetih letih prejšnjega stoletja?
A) Povečano breme dolga
B) Zmanjšani prihodki od izvoza
C) Okrepljena gospodarska rast
D) Nižja inflacija
  • 6. Padec cen katerega blaga je pomembno vplival na latinskoameriška gospodarstva?
A) Kava
B) Olje
C) Baker
D) Zlato
  • 7. V kateri državi je bilo po krizi gospodarstvo dolarizirano?
A) Argentina
B) Ekvador
C) Brazilija
D) Venezuela
  • 8. Kaj je bilo skupno gospodarskim politikam latinskoameriških držav pred krizo?
A) Industrializacija, ki nadomešča uvoz
B) Deregulacija
C) Denarna ekspanzija
D) Reforme prostega trga
  • 9. Kako je dolžniška kriza vplivala na latinskoameriške politične sisteme?
A) Krepitev demokracij
B) Vzpon avtoritarnih režimov
C) Zmanjšanje števila državnih udarov
D) Povečanje državljanskih pravic
  • 10. Kateri izraz opisuje gospodarske politike, ki se osredotočajo na liberalizacijo trga?
A) Socializem
B) Merkantilizem
C) Keynesianism
D) Neoliberalizem
  • 11. Katerega leta so ZDA uvedle načrt Brady?
A) 1985
B) 1987
C) 1991
D) 1989
  • 12. Kateri je bil pomemben človeški strošek dolžniške krize?
A) višja stopnja pismenosti
B) Večja revščina in brezposelnost.
C) Prerazdelitev bogastva
D) Rast prebivalstva
  • 13. Kaj se je zgodilo na svetovni ravni, da se je zaostrila dolžniška kriza v Latinski Ameriki?
A) Gospodarski razcvet
B) Tehnološki napredek
C) Svetovna recesija
D) Trgovinske vojne
  • 14. Katero desetletje se pogosto povezuje z latinskoameriško dolžniško krizo?
A) 1990s
B) 2000s
C) 1980s
D) 1970s
  • 15. Kdo je bil predsednik Mehike v času dolžniške krize leta 1982?
A) José López Portillo
B) Manuel Ávila Camacho
C) Vicente Fox
D) Carlos Salinas de Gortari
  • 16. Kako se imenuje prestrukturiranje dolga, ki je bilo pogosto v času krize?
A) Dolarizacija
B) Marshallov načrt
C) New Deal
D) Načrt Brady
Ustvarjeno z That Quiz — stran za ustvarjanje in razvrščanje testov za matematiko in ostale predmete.