A) Indijski ocean B) Tihi ocean C) Atlantski ocean D) Arktični ocean
A) Siva B) Bela C) Modra D) Črna
A) Rjoveči zvoki B) Zvoki laježa C) Žvižgi in kliki D) Zvoki Purring
A) Eholokacija B) Chasing C) Vizualno opazovanje D) Lovljenje s pastmi
A) Raki B) Tesnila C) Rastline D) Ribe
A) Pogled B) Vonj C) Okusi D) Poslušanje
A) Ena B) Tri C) Štiri D) Dva
A) Razlitja nafte, lov in udarci ladij B) plenjenje, prekomerni ribolov in podnebne spremembe C) Onesnaževanje, degradacija habitatov in obremenitev s hrupom D) Genetske motnje, nalezljive bolezni in paraziti
A) Phocoenidae B) Monodontidae C) Balaenopteridae D) Delphinidae
A) Velika hrbtna plavuta B) Manjkanje hrbtne plavuti C) Plavuti na njihovem repu D) Aerodinamična oblika telesa
A) Maščoba B) Špic C) Plavut D) Melon
A) 7 metrov (23 čevljev) B) 3 metra (10 čevljev) C) 10 metrov (33 čevljev) D) 5,5 metra (18 čevljev)
A) 100 metrov (330 čevljev) B) 500 metrov (1640 čevljev) C) 1000 metrov (3280 čevljev) D) 700 metrov (2300 čevljev)
A) Podnebne spremembe B) Prekomerno ribolov C) Naravni plenilci D) Kontaminacija
A) Najmanj ogrožena vrsta B) Ogrožena vrsta C) Blizu ogrožene vrste D) Izumrla vrsta
A) Arktični ocean B) Beringovo morje C) Čukotsko morje D) Cook Inlet na Aljaski
A) Tule B) Delfini C) Ajkule D) Polarni medvedi
A) 2 živali B) 50 živali C) 20 živali D) 10 živali
A) Morske alge B) Plankton C) Prilagodljivi plenilci D) Samo ribe
A) Niso ogroženi. B) Njih niso uvrščeni med kite. C) Lov na kite avtohtonih prebivalcev je izključen iz moratorija iz leta 1986. D) Njih ne lovijo.
A) Vzhodna zaliv Hudsonova B) Zahodna zaliv Hudsonova C) Južna zaliv Hudsonova D) Severna zaliv Hudsonova
A) Grško B) Rusko C) Latinščina D) Angleščina
A) Delfin B) Morska kanarica C) Bela kit D) Beluga
A) Angleščina B) Grški C) Latinščina D) Ruski
A) Morski pevec B) Morska ptica C) Kit, ki poje D) Morska kanarica
A) Pisk B) Piščanje C) Rojenje D) Ščipanje
A) Delfin B) Brez kril C) Plavut D) Bela
A) Brez kril B) Delfin C) Bela barva D) Plavut
A) Carl Linnaeus B) Peter Simon Pallas C) Gregor Mendel D) Charles Darwin
A) Pinnipedia (samice, tj. morski sesalci, kot so foke, levi in morski medvedi) B) Cetacea (valovi) C) Mysticeti (valovi z bradami) D) Odontoceti (krilati valovi)
A) Beluga B) Delfin C) Foka D) Narval
A) Skupni prednik B) Podobnosti v genetski zaporedji C) Lobanja z vmesnimi lastnostmi D) Fosilne kosti, najdene v Vermontu
A) 95% B) 90% C) 85% D) 97,87%
A) Bohaskaia monodontoides B) Casatia thermophila C) Monodon monoceros D) Denebola brachycephala
A) Zgodnji pliocen B) Pozni miocen C) Pozni pliocen D) Zgodnji miocen
A) Vermont, Združene države Amerike B) Virginia C) Baja California D) Charlotte, Vermont
A) Fosil amonite B) Fosil dinozavra C) Fosil trilobita D) Fosil kitove vrste Charlotte
A) Do 30 let. B) Do 70 ali 80 let. C) Do 50 let. D) Do 100 let.
A) Samci so 50 % daljši od samic. B) Samci so 25 % daljši od samic. C) Samice so 25 % daljše od samcev. D) Samci in samice imajo enako velikost.
A) Do 10 centimetrov. B) Do 5 centimetrov. C) Do 15 centimetrov. D) Do 20 centimetrov.
A) Z uporabo svojih zob. B) Z spreminjanjem telesne temperature. C) Z krčenjem mišic vratu. D) Z izpihovanjem zraka okoli svojih sinusov.
A) Mehka hrustanca. B) Trdo, gosto, vlaknato vezivno tkivo. C) Kosti, podobne tistim v človeških rokah. D) Tanko, prožno kožo.
A) Jezik B) Spodnja čeljust C) Nos D) Uši
A) Čopke B) Cilije C) Palčke D) Vlakna
A) Pokažejo tipično vedenje opozorila. B) Hitro plavajo stran. C) Ignorirajo to. D) Približajo se izvoru krvi.
A) Zaznavajo različne okuse. B) Regulirajo telesno temperaturo. C) Izboljšujejo vid. D) Izboljšujejo sluh.
A) Neskončni obseg B) Kratek obseg C) Dolgi obseg D) Brez vidnega obsega
A) Skok podskupine B) Mlinjenje C) Plenjenje D) Potapljanje črede
A) Nadomestno vedenje B) Agresivno vedenje C) Vedenje med spanjem D) Vedenje pri prehranjevanju
A) Družine B) Prošnje C) Skupine D) Vrtec
A) 600 metrov B) Več kot 900 metrov C) 500 metrov D) 700 metrov
A) Črvje vrste Echiura B) Amfipodi C) Želve D) Šege
A) Kitovi grivasti B) Modri kiti C) Kitovi hrbtopersti D) Kosatki
A) Med zimskimi meseci B) Med paritveno sezono C) Med poletnimi meseci D) Med pomladnimi meseci
A) 30% B) 25% C) 28% D) 35%
A) Za prvih tri mesece. B) Za prvih šest mesecev. C) Za prvih dve leti. D) Za prvo leto.
A) Starševska skrb s strani drugih oseb (aloparentalnost) B) Lovljenje v posamičnem okolju C) Prehranjevanje podnevi D) Nočni migraciji
A) Pregrade med prsti B) Dolgi špiči C) Pružasta koža D) Neobičajna zobna struktura
A) Lovljenje v srednjih plasteh vode B) Prehranjevanje na površju C) Prehranjevanje s filtriranjem D) Lovljenje na dnu morskega dna
A) Ameriški raziskovalec B) Japonski raziskovalec C) Kanadski raziskovalec D) Ruski raziskovalec
A) Udaranje z repom B) Udarjanje s plavutjo C) Udarjanje z čeljustjo D) Izpuh skozi dihalno odprtino
A) 12.000 kilometrov B) 3.000 kilometrov C) 6.000 kilometrov D) 9.000 kilometrov
A) Globinske morske jame B) Usta rek C) Odprti ocean D) Ledene pokrajine na polarnih območjih
A) 14.500 posameznikov B) 55.000 posameznikov C) 3.400–3.800 posameznikov D) 1.151 posameznikov
A) Ulbanski zaliv B) Jugozahodna Grenlandija C) Vzhodna kanadska arktična regija D) Vzhodni Beringov zaliv
A) 62 osebkov B) 39 osebkov C) 152 osebkov D) 17 osebkov
A) Severna kanadska območja B) Bristol Bay C) Cook Inlet D) Vzhodni del Čukotskega morja
A) Enačba za nosilno zmogljivost B) Enačba za potencialno biološko odstranitev C) Enačba za največji trajnostni donos D) Enačba za gostoto populacije
A) Zobje B) Vretenca C) Meso D) Koža
A) Vretenca B) Koža (muktuk) C) Meso D) Zobje
A) 55.000 osebkov B) 14.500 osebkov C) 889 osebkov D) 21.400 osebkov
A) 39 posameznikov B) 152 posameznikov C) 17 posameznikov D) 62 posamezniki
A) 1.500 posameznikov B) 2.500 posameznikov C) 4.000 posameznikov D) 549 posameznikov
A) Rastlinsko olje B) Premogov smol C) Vazelin D) Mineralno olje
A) 1925 B) 1940 C) 1950 D) 1938
A) Štiriideseta leta B) Šestdeseta leta C) Sedemdeseta leta D) Petdeseta leta
A) La Chasse au Beluga B) Pour la suite du monde C) Le Monde des Cétacés D) Les Océans de l'Est
A) 800 kg. B) 500 kg. C) 1200 kg. D) 935 kg.
A) 27%. B) 10%. C) 50%. D) 5%.
A) 200 km. B) 50 km. C) 10 km. D) 100 km.
A) Anisakis simplex B) Sarcocystis C) Papilomavirusi D) Erysipelothrix rhusiopathiae
A) Združene države Amerike B) Rusija C) Norveška D) Kitajska
A) Prsna vretenca. B) Vretenca, ki so združena. C) Vretenca, ki niso združena. D) Ledvena vretenca.
A) Naluark B) Little White C) Little Grey D) Ruby
A) 2006 B) 2018 C) 2016 D) 1992
A) Whale and Dolphin Conservation B) SeaWorld C) Blackstone Group D) Merlin Entertainments
A) Contracaecum B) Anisakis simplex C) Erysipelothrix rhusiopathiae D) Sarcocystis
A) Little White B) Naluark C) Ruby D) Little Grey
A) Ruska mornarica B) Kanadska mornarica C) Sovjetska mornarica D) Mornarica Združenih držav Amerike
A) Papilomavirusi B) Protozoji iz skupine cilijat C) Erysipelothrix rhusiopathiae D) Herpesvirusi
A) Leucasiella arctica B) Hadwenius seymouri C) Anisakis simplex D) Pharurus pallasii
A) Little White B) Naluark C) Ruby D) Ni navedeno
A) Hadwenius seymouri B) Pharurus pallasii C) Anisakis simplex D) Leucasiella arctica
A) Anisakis simplex B) Leucasiella arctica C) Pharurus pallasii D) Hadwenius seymouri
A) Dotikanje belug. B) Hranjenje belug. C) Preganjanje belug. D) Držanje plovil na ustrezni razdalji.
A) Usta reke Temze B) Rečna pot Saint Lawrence C) Pristanišče Charlottetown D) Zaliv Hudson
A) Spreminjajo barvo. B) Plavajo hitreje kot belugi, ki živijo v naravi. C) Letijo na kratke razdalje. D) Posnemajo človeški govor.
A) Žaljivo ogroženi B) Ogroženi C) Najmanj ogroženi D) Ranljivi
A) Stabilnejši ledeni pogoji. B) Povečana človeška prisotnost, ki moti življenjske prostore. C) Manj plovb z ladjami. D) Zmanjšana plenjenost s strani ork. |