A) Tihi ocean B) Arktični ocean C) Indijski ocean D) Atlantski ocean
A) Modra B) Bela C) Siva D) Črna
A) Zvoki Purring B) Žvižgi in kliki C) Rjoveči zvoki D) Zvoki laježa
A) Lovljenje s pastmi B) Eholokacija C) Vizualno opazovanje D) Chasing
A) Ribe B) Rastline C) Tesnila D) Raki
A) Okusi B) Poslušanje C) Vonj D) Pogled
A) Dva B) Tri C) Ena D) Štiri
A) Onesnaževanje, degradacija habitatov in obremenitev s hrupom B) Genetske motnje, nalezljive bolezni in paraziti C) plenjenje, prekomerni ribolov in podnebne spremembe D) Razlitja nafte, lov in udarci ladij
A) Monodontidae B) Delphinidae C) Phocoenidae D) Balaenopteridae
A) Plavuti na njihovem repu B) Manjkanje hrbtne plavuti C) Velika hrbtna plavuta D) Aerodinamična oblika telesa
A) Plavut B) Melon C) Špic D) Maščoba
A) 5,5 metra (18 čevljev) B) 10 metrov (33 čevljev) C) 7 metrov (23 čevljev) D) 3 metra (10 čevljev)
A) 500 metrov (1640 čevljev) B) 700 metrov (2300 čevljev) C) 1000 metrov (3280 čevljev) D) 100 metrov (330 čevljev)
A) Naravni plenilci B) Kontaminacija C) Podnebne spremembe D) Prekomerno ribolov
A) Izumrla vrsta B) Najmanj ogrožena vrsta C) Ogrožena vrsta D) Blizu ogrožene vrste
A) Čukotsko morje B) Cook Inlet na Aljaski C) Beringovo morje D) Arktični ocean
A) Tule B) Ajkule C) Delfini D) Polarni medvedi
A) 2 živali B) 20 živali C) 10 živali D) 50 živali
A) Plankton B) Samo ribe C) Morske alge D) Prilagodljivi plenilci
A) Njih ne lovijo. B) Lov na kite avtohtonih prebivalcev je izključen iz moratorija iz leta 1986. C) Niso ogroženi. D) Njih niso uvrščeni med kite.
A) Južna zaliv Hudsonova B) Vzhodna zaliv Hudsonova C) Severna zaliv Hudsonova D) Zahodna zaliv Hudsonova
A) Latinščina B) Grško C) Rusko D) Angleščina
A) Beluga B) Morska kanarica C) Bela kit D) Delfin
A) Grški B) Ruski C) Angleščina D) Latinščina
A) Kit, ki poje B) Morska kanarica C) Morski pevec D) Morska ptica
A) Pisk B) Ščipanje C) Rojenje D) Piščanje
A) Plavut B) Delfin C) Brez kril D) Bela
A) Bela barva B) Delfin C) Brez kril D) Plavut
A) Charles Darwin B) Gregor Mendel C) Carl Linnaeus D) Peter Simon Pallas
A) Pinnipedia (samice, tj. morski sesalci, kot so foke, levi in morski medvedi) B) Cetacea (valovi) C) Odontoceti (krilati valovi) D) Mysticeti (valovi z bradami)
A) Narval B) Foka C) Delfin D) Beluga
A) Skupni prednik B) Podobnosti v genetski zaporedji C) Fosilne kosti, najdene v Vermontu D) Lobanja z vmesnimi lastnostmi
A) 90% B) 97,87% C) 95% D) 85%
A) Casatia thermophila B) Denebola brachycephala C) Monodon monoceros D) Bohaskaia monodontoides
A) Pozni miocen B) Zgodnji pliocen C) Zgodnji miocen D) Pozni pliocen
A) Vermont, Združene države Amerike B) Virginia C) Charlotte, Vermont D) Baja California
A) Fosil amonite B) Fosil trilobita C) Fosil dinozavra D) Fosil kitove vrste Charlotte
A) Do 50 let. B) Do 30 let. C) Do 70 ali 80 let. D) Do 100 let.
A) Samci so 50 % daljši od samic. B) Samci in samice imajo enako velikost. C) Samice so 25 % daljše od samcev. D) Samci so 25 % daljši od samic.
A) Do 20 centimetrov. B) Do 15 centimetrov. C) Do 5 centimetrov. D) Do 10 centimetrov.
A) Z spreminjanjem telesne temperature. B) Z uporabo svojih zob. C) Z izpihovanjem zraka okoli svojih sinusov. D) Z krčenjem mišic vratu.
A) Trdo, gosto, vlaknato vezivno tkivo. B) Kosti, podobne tistim v človeških rokah. C) Tanko, prožno kožo. D) Mehka hrustanca.
A) Nos B) Uši C) Jezik D) Spodnja čeljust
A) Vlakna B) Palčke C) Cilije D) Čopke
A) Pokažejo tipično vedenje opozorila. B) Ignorirajo to. C) Približajo se izvoru krvi. D) Hitro plavajo stran.
A) Zaznavajo različne okuse. B) Regulirajo telesno temperaturo. C) Izboljšujejo vid. D) Izboljšujejo sluh.
A) Kratek obseg B) Neskončni obseg C) Dolgi obseg D) Brez vidnega obsega
A) Plenjenje B) Mlinjenje C) Potapljanje črede D) Skok podskupine
A) Vedenje pri prehranjevanju B) Agresivno vedenje C) Nadomestno vedenje D) Vedenje med spanjem
A) Prošnje B) Skupine C) Vrtec D) Družine
A) 600 metrov B) 700 metrov C) Več kot 900 metrov D) 500 metrov
A) Amfipodi B) Šege C) Želve D) Črvje vrste Echiura
A) Modri kiti B) Kosatki C) Kitovi hrbtopersti D) Kitovi grivasti
A) Med pomladnimi meseci B) Med poletnimi meseci C) Med zimskimi meseci D) Med paritveno sezono
A) 30% B) 28% C) 25% D) 35%
A) Za prvih tri mesece. B) Za prvo leto. C) Za prvih šest mesecev. D) Za prvih dve leti.
A) Starševska skrb s strani drugih oseb (aloparentalnost) B) Nočni migraciji C) Lovljenje v posamičnem okolju D) Prehranjevanje podnevi
A) Pružasta koža B) Pregrade med prsti C) Dolgi špiči D) Neobičajna zobna struktura
A) Prehranjevanje s filtriranjem B) Lovljenje na dnu morskega dna C) Prehranjevanje na površju D) Lovljenje v srednjih plasteh vode
A) Ruski raziskovalec B) Kanadski raziskovalec C) Japonski raziskovalec D) Ameriški raziskovalec
A) Udaranje z repom B) Udarjanje z čeljustjo C) Izpuh skozi dihalno odprtino D) Udarjanje s plavutjo
A) 6.000 kilometrov B) 12.000 kilometrov C) 9.000 kilometrov D) 3.000 kilometrov
A) Odprti ocean B) Globinske morske jame C) Usta rek D) Ledene pokrajine na polarnih območjih
A) 14.500 posameznikov B) 1.151 posameznikov C) 55.000 posameznikov D) 3.400–3.800 posameznikov
A) Ulbanski zaliv B) Vzhodna kanadska arktična regija C) Vzhodni Beringov zaliv D) Jugozahodna Grenlandija
A) 62 osebkov B) 152 osebkov C) 39 osebkov D) 17 osebkov
A) Cook Inlet B) Vzhodni del Čukotskega morja C) Severna kanadska območja D) Bristol Bay
A) Enačba za gostoto populacije B) Enačba za potencialno biološko odstranitev C) Enačba za največji trajnostni donos D) Enačba za nosilno zmogljivost
A) Vretenca B) Meso C) Zobje D) Koža
A) Meso B) Koža (muktuk) C) Vretenca D) Zobje
A) 55.000 osebkov B) 14.500 osebkov C) 889 osebkov D) 21.400 osebkov
A) 17 posameznikov B) 39 posameznikov C) 62 posamezniki D) 152 posameznikov
A) 4.000 posameznikov B) 2.500 posameznikov C) 1.500 posameznikov D) 549 posameznikov
A) Vazelin B) Rastlinsko olje C) Premogov smol D) Mineralno olje
A) 1940 B) 1938 C) 1950 D) 1925
A) Štiriideseta leta B) Šestdeseta leta C) Sedemdeseta leta D) Petdeseta leta
A) Les Océans de l'Est B) Pour la suite du monde C) Le Monde des Cétacés D) La Chasse au Beluga
A) 500 kg. B) 800 kg. C) 935 kg. D) 1200 kg.
A) 10%. B) 27%. C) 50%. D) 5%.
A) 10 km. B) 200 km. C) 50 km. D) 100 km.
A) Sarcocystis B) Erysipelothrix rhusiopathiae C) Anisakis simplex D) Papilomavirusi
A) Rusija B) Združene države Amerike C) Norveška D) Kitajska
A) Vretenca, ki niso združena. B) Prsna vretenca. C) Vretenca, ki so združena. D) Ledvena vretenca.
A) Little Grey B) Little White C) Naluark D) Ruby
A) 2018 B) 2016 C) 2006 D) 1992
A) Blackstone Group B) Merlin Entertainments C) SeaWorld D) Whale and Dolphin Conservation
A) Erysipelothrix rhusiopathiae B) Contracaecum C) Sarcocystis D) Anisakis simplex
A) Ruby B) Little White C) Naluark D) Little Grey
A) Mornarica Združenih držav Amerike B) Kanadska mornarica C) Sovjetska mornarica D) Ruska mornarica
A) Protozoji iz skupine cilijat B) Erysipelothrix rhusiopathiae C) Herpesvirusi D) Papilomavirusi
A) Anisakis simplex B) Hadwenius seymouri C) Leucasiella arctica D) Pharurus pallasii
A) Ruby B) Naluark C) Little White D) Ni navedeno
A) Leucasiella arctica B) Anisakis simplex C) Pharurus pallasii D) Hadwenius seymouri
A) Pharurus pallasii B) Hadwenius seymouri C) Anisakis simplex D) Leucasiella arctica
A) Držanje plovil na ustrezni razdalji. B) Hranjenje belug. C) Dotikanje belug. D) Preganjanje belug.
A) Pristanišče Charlottetown B) Zaliv Hudson C) Rečna pot Saint Lawrence D) Usta reke Temze
A) Spreminjajo barvo. B) Letijo na kratke razdalje. C) Posnemajo človeški govor. D) Plavajo hitreje kot belugi, ki živijo v naravi.
A) Žaljivo ogroženi B) Ranljivi C) Ogroženi D) Najmanj ogroženi
A) Stabilnejši ledeni pogoji. B) Manj plovb z ladjami. C) Povečana človeška prisotnost, ki moti življenjske prostore. D) Zmanjšana plenjenost s strani ork. |