A) Pojav, pri katerem je manj verjetno, da bodo posamezniki ponudili pomoč v nujnih primerih, ko so prisotni drugi ljudje. B) Instinktivni odziv za pomoč v nujnih primerih. C) Vedenje, ki posameznike spodbuja k posredovanju v skupinskem okolju. D) Študija, ki je pokazala, da so ljudje bolj pripravljeni pomagati, če so sami.
A) 1982. B) 1968. C) 1975. D) 1990.
A) sposobnost hitrega sprejemanja odločitev. B) Močne individualistične vrednote. C) Razpršitev odgovornosti. D) Povečan občutek osebne odgovornosti.
A) Odločitev o posredovanju. B) Ocenjevanje zadevnih tveganj. C) zavedanje o nujnih razmerah. D) Neposredno ukrepanje za pomoč.
A) Upočasnjuje odziv na nujne primere. B) Ne vpliva na odzivni čas v sili. C) Vpliva le na odzivni čas posameznika. D) Pospešuje odzivni čas v nujnih primerih.
A) Spodbujanje individualističnega odnosa v skupinskem okolju. B) Spodbujanje ljudi, da se zanašajo izključno na skupinsko odločanje. C) Izobraževanje posameznikov o pojavu in njegovih posledicah. D) neupoštevanje prisotnosti drugih v nujnih primerih.
A) Ljudje v izrednih razmerah selektivno prenašajo odgovornost na druge. B) Ljudje čutijo večjo osebno odgovornost, da se odzovejo, kadar so prisotni drugi. C) Ljudje čutijo manjšo osebno odgovornost, da se odzovejo, kadar so prisotni drugi. D) Ljudje se učinkoviteje odzivajo v skupinah kot sami.
A) Pri usmerjanju vedenja se zanašajte na družbene norme. B) Prevzemite osebno odgovornost in ukrepajte. C) Izogibajte se vpletenosti v nujne primere. D) Predvidevajte, da vam bo pomagal nekdo drug, in odidite.
A) Petdeset odstotkov B) Devetdeset odstotkov C) štirideset odstotkov D) Sedemdeset odstotkov
A) Situacije, ki niso nujne B) Nenevarne nujne situacije C) Nevarne nujne situacije D) Vse vrste nujnih situacij
A) 70 % B) 50 % C) 30 % D) Več kot 90 %
A) Socialni vpliv B) Socialno primerjanje C) Socialna identiteta D) Socialna facilitacija
A) Pasivna intervencija B) Posredna intervencija C) Neposredna intervencija D) Neposredna pomoč
A) Nenevarne situacije B) Vse situacije C) Situacije, ki niso nujne D) Nevarne situacije
A) Visoka stopnja nejasnosti B) Nizka posledičnost C) Visoka stopnja povezanosti skupine D) Ponavadnost okolja
A) Zmanjša verjetnost B) Povzroča zmedo C) Poveča verjetnost D) Nima nobenega vpliva
A) Nima nobenega vpliva. B) Spodbuja vedenje pomoči. C) Lahko zavira vedenje pomoči. D) Poveča nujnost.
A) Skupina štirih članov z nizko stopnjo povezanosti. B) Skupina dveh članov z nizko stopnjo povezanosti. C) Skupina štirih članov z visoko stopnjo povezanosti. D) Skupina dveh članov z visoko stopnjo povezanosti.
A) Če je imela oseba na sebi nevtralno majico. B) Če je imela oseba na sebi običajno majico. C) Če je imela oseba na sebi dres nogometne ekipe, ki je bila všeč. D) Če je imela oseba na sebi dres nogometne ekipe, ki ni bila všeč.
A) Povzroča zmedo. B) Nima nobenega vpliva. C) Lahko spodbuja pomočništvo. D) Vedno zavira pomočništvo.
A) Teorija kognitivne disonance B) Teorija samokategorizacije C) Teorija družbenega primerjanja D) Teorija socialne identitete
A) Empatija ni več napovedovala prosocialnega vedenja. B) Družbena identifikacija je napovedovala prosocialno vedenje. C) Empatija je napovedovala prosocialno vedenje. D) Velikost skupine je napovedovala prosocialno vedenje.
A) 2008 B) 2011 C) 2010 D) 2009
A) Posredovanje: Realna preizkušnja B) Primetime: Kaj bi storili? C) Učinek pasivnosti: V živo D) Kaj bi storili?: Serija
A) 400 B) 100 C) 500 D) 300
A) 36,38 sekund B) 51,53 sekund C) 60,00 sekund D) 45,00 sekund
A) 60,00 sekund B) 51,53 sekunde C) 45,00 sekund D) 36,38 sekunde
A) James Harmen B) Jake Smith C) John Harmen D) Jake Harmen
A) Sally Harmen B) Susan Harmen C) Suzanne Harmen D) Suzy Harmen
A) 2005 B) 2007 C) 2012 D) 2010
A) Razumevanje potrebe po pomoči. B) Odkrivanje, da je nekaj narobe. C) Čut empatije. D) Delovanje.
A) Empatični gnev B) Pluralistična ignoranca C) Preverjanje družbenega statusa D) Moralno razmišljanje
A) Interpretacija B) Delovanje C) Opazovanje D) Čutje empatije
A) Razumevanje potrebe po pomoči B) Odkrivanje, da je nekaj narobe C) Povzemanje motivov za delovanje D) Čut empatije
A) Prisiljevanje sovrstnikov B) Spolni stereotipi C) Spoštovanje pravil D) Strah pred kaznijo
A) Oblaščujoči dejavniki B) Razumna dvom C) Uporabni razlogi D) Oblaščujoče okoliščine
A) Kolektivna zavest B) Kulturna izolacija C) Osebna odgovornost D) Individualizem
A) Program Blue Light B) Program InterAct za preprečevanje spolnega nasilja C) Program Red Flag D) Program Green Dot
A) Prilagajanje B) Socialna facilitacija C) Polarizacija skupine D) Deindividualizacija
A) 25. december 1964 B) 13. marec 1964 C) 30. maj 2011 D) 24. oktober 2009
A) Zgodba je bila pretirana s strani medijev. B) Policija ni bila poklicana sploh. C) Bilo je več kot 38 pričan. D) Napadalec je bil takoj aretiran.
A) Ribaril je. B) Stal je v vodi do vratu. C) Plavil je z jadrom. D) Plaval je.
A) Utopitev B) Hipotermija C) Dehidracija D) Srčni napad
A) Gasilec B) Policist C) Dobrotnik D) Član obalne straže
A) Opekline od cigaret na njenem hrbtu. B) Zlomljene kosti. C) Amnestija (izguba spomina). D) Izguba sluha.
A) Skoraj 40 minut B) 20 minut C) 50 minut D) 30 minut
A) 3 minute B) 15 minut C) 5 minut D) 10 minut |