A) Študija, ki je pokazala, da so ljudje bolj pripravljeni pomagati, če so sami. B) Vedenje, ki posameznike spodbuja k posredovanju v skupinskem okolju. C) Instinktivni odziv za pomoč v nujnih primerih. D) Pojav, pri katerem je manj verjetno, da bodo posamezniki ponudili pomoč v nujnih primerih, ko so prisotni drugi ljudje.
A) 1990. B) 1982. C) 1975. D) 1968.
A) Močne individualistične vrednote. B) Povečan občutek osebne odgovornosti. C) Razpršitev odgovornosti. D) sposobnost hitrega sprejemanja odločitev.
A) Ocenjevanje zadevnih tveganj. B) Odločitev o posredovanju. C) Neposredno ukrepanje za pomoč. D) zavedanje o nujnih razmerah.
A) Vpliva le na odzivni čas posameznika. B) Upočasnjuje odziv na nujne primere. C) Ne vpliva na odzivni čas v sili. D) Pospešuje odzivni čas v nujnih primerih.
A) Spodbujanje individualističnega odnosa v skupinskem okolju. B) Spodbujanje ljudi, da se zanašajo izključno na skupinsko odločanje. C) Izobraževanje posameznikov o pojavu in njegovih posledicah. D) neupoštevanje prisotnosti drugih v nujnih primerih.
A) Ljudje v izrednih razmerah selektivno prenašajo odgovornost na druge. B) Ljudje čutijo manjšo osebno odgovornost, da se odzovejo, kadar so prisotni drugi. C) Ljudje se učinkoviteje odzivajo v skupinah kot sami. D) Ljudje čutijo večjo osebno odgovornost, da se odzovejo, kadar so prisotni drugi.
A) Pri usmerjanju vedenja se zanašajte na družbene norme. B) Predvidevajte, da vam bo pomagal nekdo drug, in odidite. C) Prevzemite osebno odgovornost in ukrepajte. D) Izogibajte se vpletenosti v nujne primere.
A) štirideset odstotkov B) Devetdeset odstotkov C) Petdeset odstotkov D) Sedemdeset odstotkov
A) Nenevarne nujne situacije B) Nevarne nujne situacije C) Situacije, ki niso nujne D) Vse vrste nujnih situacij
A) 30 % B) 70 % C) Več kot 90 % D) 50 %
A) Socialno primerjanje B) Socialna facilitacija C) Socialni vpliv D) Socialna identiteta
A) Pasivna intervencija B) Posredna intervencija C) Neposredna pomoč D) Neposredna intervencija
A) Nenevarne situacije B) Vse situacije C) Nevarne situacije D) Situacije, ki niso nujne
A) Nizka posledičnost B) Ponavadnost okolja C) Visoka stopnja nejasnosti D) Visoka stopnja povezanosti skupine
A) Povzroča zmedo B) Poveča verjetnost C) Nima nobenega vpliva D) Zmanjša verjetnost
A) Nima nobenega vpliva. B) Poveča nujnost. C) Spodbuja vedenje pomoči. D) Lahko zavira vedenje pomoči.
A) Skupina dveh članov z visoko stopnjo povezanosti. B) Skupina štirih članov z nizko stopnjo povezanosti. C) Skupina dveh članov z nizko stopnjo povezanosti. D) Skupina štirih članov z visoko stopnjo povezanosti.
A) Če je imela oseba na sebi dres nogometne ekipe, ki je bila všeč. B) Če je imela oseba na sebi nevtralno majico. C) Če je imela oseba na sebi dres nogometne ekipe, ki ni bila všeč. D) Če je imela oseba na sebi običajno majico.
A) Vedno zavira pomočništvo. B) Povzroča zmedo. C) Nima nobenega vpliva. D) Lahko spodbuja pomočništvo.
A) Teorija družbenega primerjanja B) Teorija kognitivne disonance C) Teorija socialne identitete D) Teorija samokategorizacije
A) Družbena identifikacija je napovedovala prosocialno vedenje. B) Empatija je napovedovala prosocialno vedenje. C) Empatija ni več napovedovala prosocialnega vedenja. D) Velikost skupine je napovedovala prosocialno vedenje.
A) 2011 B) 2008 C) 2010 D) 2009
A) Primetime: Kaj bi storili? B) Kaj bi storili?: Serija C) Učinek pasivnosti: V živo D) Posredovanje: Realna preizkušnja
A) 100 B) 500 C) 300 D) 400
A) 36,38 sekund B) 45,00 sekund C) 51,53 sekund D) 60,00 sekund
A) 36,38 sekunde B) 51,53 sekunde C) 45,00 sekund D) 60,00 sekund
A) Jake Smith B) John Harmen C) Jake Harmen D) James Harmen
A) Suzanne Harmen B) Suzy Harmen C) Susan Harmen D) Sally Harmen
A) 2012 B) 2005 C) 2007 D) 2010
A) Delovanje. B) Odkrivanje, da je nekaj narobe. C) Razumevanje potrebe po pomoči. D) Čut empatije.
A) Empatični gnev B) Preverjanje družbenega statusa C) Moralno razmišljanje D) Pluralistična ignoranca
A) Interpretacija B) Opazovanje C) Čutje empatije D) Delovanje
A) Povzemanje motivov za delovanje B) Čut empatije C) Odkrivanje, da je nekaj narobe D) Razumevanje potrebe po pomoči
A) Spoštovanje pravil B) Prisiljevanje sovrstnikov C) Spolni stereotipi D) Strah pred kaznijo
A) Oblaščujoči dejavniki B) Oblaščujoče okoliščine C) Uporabni razlogi D) Razumna dvom
A) Osebna odgovornost B) Kolektivna zavest C) Individualizem D) Kulturna izolacija
A) Program Green Dot B) Program Red Flag C) Program Blue Light D) Program InterAct za preprečevanje spolnega nasilja
A) Deindividualizacija B) Prilagajanje C) Polarizacija skupine D) Socialna facilitacija
A) 13. marec 1964 B) 25. december 1964 C) 30. maj 2011 D) 24. oktober 2009
A) Zgodba je bila pretirana s strani medijev. B) Policija ni bila poklicana sploh. C) Bilo je več kot 38 pričan. D) Napadalec je bil takoj aretiran.
A) Plaval je. B) Ribaril je. C) Plavil je z jadrom. D) Stal je v vodi do vratu.
A) Dehidracija B) Srčni napad C) Utopitev D) Hipotermija
A) Policist B) Dobrotnik C) Gasilec D) Član obalne straže
A) Amnestija (izguba spomina). B) Zlomljene kosti. C) Izguba sluha. D) Opekline od cigaret na njenem hrbtu.
A) 20 minut B) Skoraj 40 minut C) 50 minut D) 30 minut
A) 10 minut B) 3 minute C) 5 minut D) 15 minut |