A) Študija, ki je pokazala, da so ljudje bolj pripravljeni pomagati, če so sami. B) Instinktivni odziv za pomoč v nujnih primerih. C) Vedenje, ki posameznike spodbuja k posredovanju v skupinskem okolju. D) Pojav, pri katerem je manj verjetno, da bodo posamezniki ponudili pomoč v nujnih primerih, ko so prisotni drugi ljudje.
A) 1982. B) 1990. C) 1968. D) 1975.
A) Razpršitev odgovornosti. B) Povečan občutek osebne odgovornosti. C) sposobnost hitrega sprejemanja odločitev. D) Močne individualistične vrednote.
A) Neposredno ukrepanje za pomoč. B) Ocenjevanje zadevnih tveganj. C) zavedanje o nujnih razmerah. D) Odločitev o posredovanju.
A) Pospešuje odzivni čas v nujnih primerih. B) Vpliva le na odzivni čas posameznika. C) Ne vpliva na odzivni čas v sili. D) Upočasnjuje odziv na nujne primere.
A) neupoštevanje prisotnosti drugih v nujnih primerih. B) Spodbujanje individualističnega odnosa v skupinskem okolju. C) Spodbujanje ljudi, da se zanašajo izključno na skupinsko odločanje. D) Izobraževanje posameznikov o pojavu in njegovih posledicah.
A) Ljudje v izrednih razmerah selektivno prenašajo odgovornost na druge. B) Ljudje čutijo manjšo osebno odgovornost, da se odzovejo, kadar so prisotni drugi. C) Ljudje se učinkoviteje odzivajo v skupinah kot sami. D) Ljudje čutijo večjo osebno odgovornost, da se odzovejo, kadar so prisotni drugi.
A) Prevzemite osebno odgovornost in ukrepajte. B) Pri usmerjanju vedenja se zanašajte na družbene norme. C) Predvidevajte, da vam bo pomagal nekdo drug, in odidite. D) Izogibajte se vpletenosti v nujne primere.
A) Devetdeset odstotkov B) Sedemdeset odstotkov C) Petdeset odstotkov D) štirideset odstotkov
A) Nenevarne nujne situacije B) Situacije, ki niso nujne C) Nevarne nujne situacije D) Vse vrste nujnih situacij
A) 50 % B) 70 % C) Več kot 90 % D) 30 %
A) Socialna facilitacija B) Socialna identiteta C) Socialno primerjanje D) Socialni vpliv
A) Neposredna intervencija B) Neposredna pomoč C) Pasivna intervencija D) Posredna intervencija
A) Nevarne situacije B) Nenevarne situacije C) Vse situacije D) Situacije, ki niso nujne
A) Ponavadnost okolja B) Visoka stopnja nejasnosti C) Visoka stopnja povezanosti skupine D) Nizka posledičnost
A) Nima nobenega vpliva B) Zmanjša verjetnost C) Poveča verjetnost D) Povzroča zmedo
A) Nima nobenega vpliva. B) Spodbuja vedenje pomoči. C) Poveča nujnost. D) Lahko zavira vedenje pomoči.
A) Skupina štirih članov z nizko stopnjo povezanosti. B) Skupina štirih članov z visoko stopnjo povezanosti. C) Skupina dveh članov z nizko stopnjo povezanosti. D) Skupina dveh članov z visoko stopnjo povezanosti.
A) Če je imela oseba na sebi dres nogometne ekipe, ki ni bila všeč. B) Če je imela oseba na sebi nevtralno majico. C) Če je imela oseba na sebi običajno majico. D) Če je imela oseba na sebi dres nogometne ekipe, ki je bila všeč.
A) Lahko spodbuja pomočništvo. B) Nima nobenega vpliva. C) Vedno zavira pomočništvo. D) Povzroča zmedo.
A) Teorija družbenega primerjanja B) Teorija kognitivne disonance C) Teorija socialne identitete D) Teorija samokategorizacije
A) Empatija ni več napovedovala prosocialnega vedenja. B) Empatija je napovedovala prosocialno vedenje. C) Družbena identifikacija je napovedovala prosocialno vedenje. D) Velikost skupine je napovedovala prosocialno vedenje.
A) 2008 B) 2009 C) 2010 D) 2011
A) Kaj bi storili?: Serija B) Učinek pasivnosti: V živo C) Posredovanje: Realna preizkušnja D) Primetime: Kaj bi storili?
A) 400 B) 100 C) 300 D) 500
A) 45,00 sekund B) 51,53 sekund C) 60,00 sekund D) 36,38 sekund
A) 60,00 sekund B) 36,38 sekunde C) 51,53 sekunde D) 45,00 sekund
A) Jake Harmen B) Jake Smith C) John Harmen D) James Harmen
A) Susan Harmen B) Sally Harmen C) Suzy Harmen D) Suzanne Harmen
A) 2010 B) 2012 C) 2007 D) 2005
A) Odkrivanje, da je nekaj narobe. B) Delovanje. C) Čut empatije. D) Razumevanje potrebe po pomoči.
A) Pluralistična ignoranca B) Moralno razmišljanje C) Empatični gnev D) Preverjanje družbenega statusa
A) Delovanje B) Interpretacija C) Opazovanje D) Čutje empatije
A) Razumevanje potrebe po pomoči B) Povzemanje motivov za delovanje C) Čut empatije D) Odkrivanje, da je nekaj narobe
A) Spolni stereotipi B) Strah pred kaznijo C) Prisiljevanje sovrstnikov D) Spoštovanje pravil
A) Razumna dvom B) Oblaščujoče okoliščine C) Oblaščujoči dejavniki D) Uporabni razlogi
A) Individualizem B) Kulturna izolacija C) Osebna odgovornost D) Kolektivna zavest
A) Program InterAct za preprečevanje spolnega nasilja B) Program Green Dot C) Program Blue Light D) Program Red Flag
A) Deindividualizacija B) Socialna facilitacija C) Prilagajanje D) Polarizacija skupine
A) 25. december 1964 B) 30. maj 2011 C) 24. oktober 2009 D) 13. marec 1964
A) Zgodba je bila pretirana s strani medijev. B) Bilo je več kot 38 pričan. C) Napadalec je bil takoj aretiran. D) Policija ni bila poklicana sploh.
A) Plaval je. B) Stal je v vodi do vratu. C) Plavil je z jadrom. D) Ribaril je.
A) Dehidracija B) Utopitev C) Hipotermija D) Srčni napad
A) Gasilec B) Policist C) Dobrotnik D) Član obalne straže
A) Amnestija (izguba spomina). B) Izguba sluha. C) Opekline od cigaret na njenem hrbtu. D) Zlomljene kosti.
A) Skoraj 40 minut B) 50 minut C) 20 minut D) 30 minut
A) 5 minut B) 10 minut C) 15 minut D) 3 minute |