A) Instinktivni odziv za pomoč v nujnih primerih. B) Pojav, pri katerem je manj verjetno, da bodo posamezniki ponudili pomoč v nujnih primerih, ko so prisotni drugi ljudje. C) Vedenje, ki posameznike spodbuja k posredovanju v skupinskem okolju. D) Študija, ki je pokazala, da so ljudje bolj pripravljeni pomagati, če so sami.
A) 1990. B) 1968. C) 1982. D) 1975.
A) Povečan občutek osebne odgovornosti. B) Razpršitev odgovornosti. C) Močne individualistične vrednote. D) sposobnost hitrega sprejemanja odločitev.
A) Ocenjevanje zadevnih tveganj. B) Odločitev o posredovanju. C) zavedanje o nujnih razmerah. D) Neposredno ukrepanje za pomoč.
A) Upočasnjuje odziv na nujne primere. B) Vpliva le na odzivni čas posameznika. C) Pospešuje odzivni čas v nujnih primerih. D) Ne vpliva na odzivni čas v sili.
A) Spodbujanje individualističnega odnosa v skupinskem okolju. B) Izobraževanje posameznikov o pojavu in njegovih posledicah. C) Spodbujanje ljudi, da se zanašajo izključno na skupinsko odločanje. D) neupoštevanje prisotnosti drugih v nujnih primerih.
A) Ljudje se učinkoviteje odzivajo v skupinah kot sami. B) Ljudje čutijo večjo osebno odgovornost, da se odzovejo, kadar so prisotni drugi. C) Ljudje v izrednih razmerah selektivno prenašajo odgovornost na druge. D) Ljudje čutijo manjšo osebno odgovornost, da se odzovejo, kadar so prisotni drugi.
A) Predvidevajte, da vam bo pomagal nekdo drug, in odidite. B) Izogibajte se vpletenosti v nujne primere. C) Pri usmerjanju vedenja se zanašajte na družbene norme. D) Prevzemite osebno odgovornost in ukrepajte.
A) Devetdeset odstotkov B) štirideset odstotkov C) Petdeset odstotkov D) Sedemdeset odstotkov
A) Vse vrste nujnih situacij B) Situacije, ki niso nujne C) Nenevarne nujne situacije D) Nevarne nujne situacije
A) 70 % B) 30 % C) 50 % D) Več kot 90 %
A) Socialno primerjanje B) Socialna facilitacija C) Socialni vpliv D) Socialna identiteta
A) Pasivna intervencija B) Neposredna intervencija C) Posredna intervencija D) Neposredna pomoč
A) Nenevarne situacije B) Nevarne situacije C) Vse situacije D) Situacije, ki niso nujne
A) Visoka stopnja nejasnosti B) Nizka posledičnost C) Ponavadnost okolja D) Visoka stopnja povezanosti skupine
A) Poveča verjetnost B) Povzroča zmedo C) Nima nobenega vpliva D) Zmanjša verjetnost
A) Nima nobenega vpliva. B) Poveča nujnost. C) Spodbuja vedenje pomoči. D) Lahko zavira vedenje pomoči.
A) Skupina dveh članov z nizko stopnjo povezanosti. B) Skupina štirih članov z visoko stopnjo povezanosti. C) Skupina štirih članov z nizko stopnjo povezanosti. D) Skupina dveh članov z visoko stopnjo povezanosti.
A) Če je imela oseba na sebi običajno majico. B) Če je imela oseba na sebi nevtralno majico. C) Če je imela oseba na sebi dres nogometne ekipe, ki je bila všeč. D) Če je imela oseba na sebi dres nogometne ekipe, ki ni bila všeč.
A) Povzroča zmedo. B) Vedno zavira pomočništvo. C) Nima nobenega vpliva. D) Lahko spodbuja pomočništvo.
A) Teorija samokategorizacije B) Teorija socialne identitete C) Teorija družbenega primerjanja D) Teorija kognitivne disonance
A) Velikost skupine je napovedovala prosocialno vedenje. B) Empatija je napovedovala prosocialno vedenje. C) Družbena identifikacija je napovedovala prosocialno vedenje. D) Empatija ni več napovedovala prosocialnega vedenja.
A) 2008 B) 2011 C) 2009 D) 2010
A) Učinek pasivnosti: V živo B) Kaj bi storili?: Serija C) Posredovanje: Realna preizkušnja D) Primetime: Kaj bi storili?
A) 100 B) 300 C) 400 D) 500
A) 51,53 sekund B) 36,38 sekund C) 60,00 sekund D) 45,00 sekund
A) 36,38 sekunde B) 51,53 sekunde C) 45,00 sekund D) 60,00 sekund
A) Jake Harmen B) James Harmen C) Jake Smith D) John Harmen
A) Suzanne Harmen B) Suzy Harmen C) Susan Harmen D) Sally Harmen
A) 2005 B) 2012 C) 2010 D) 2007
A) Čut empatije. B) Razumevanje potrebe po pomoči. C) Odkrivanje, da je nekaj narobe. D) Delovanje.
A) Preverjanje družbenega statusa B) Moralno razmišljanje C) Empatični gnev D) Pluralistična ignoranca
A) Delovanje B) Opazovanje C) Interpretacija D) Čutje empatije
A) Čut empatije B) Razumevanje potrebe po pomoči C) Povzemanje motivov za delovanje D) Odkrivanje, da je nekaj narobe
A) Spoštovanje pravil B) Spolni stereotipi C) Prisiljevanje sovrstnikov D) Strah pred kaznijo
A) Oblaščujoče okoliščine B) Oblaščujoči dejavniki C) Uporabni razlogi D) Razumna dvom
A) Kulturna izolacija B) Osebna odgovornost C) Individualizem D) Kolektivna zavest
A) Program Blue Light B) Program InterAct za preprečevanje spolnega nasilja C) Program Red Flag D) Program Green Dot
A) Polarizacija skupine B) Socialna facilitacija C) Prilagajanje D) Deindividualizacija
A) 30. maj 2011 B) 25. december 1964 C) 13. marec 1964 D) 24. oktober 2009
A) Policija ni bila poklicana sploh. B) Napadalec je bil takoj aretiran. C) Bilo je več kot 38 pričan. D) Zgodba je bila pretirana s strani medijev.
A) Plaval je. B) Plavil je z jadrom. C) Stal je v vodi do vratu. D) Ribaril je.
A) Utopitev B) Srčni napad C) Hipotermija D) Dehidracija
A) Gasilec B) Policist C) Dobrotnik D) Član obalne straže
A) Opekline od cigaret na njenem hrbtu. B) Amnestija (izguba spomina). C) Izguba sluha. D) Zlomljene kosti.
A) 50 minut B) Skoraj 40 minut C) 30 minut D) 20 minut
A) 5 minut B) 10 minut C) 3 minute D) 15 minut |