A) Pojav, pri katerem je manj verjetno, da bodo posamezniki ponudili pomoč v nujnih primerih, ko so prisotni drugi ljudje. B) Instinktivni odziv za pomoč v nujnih primerih. C) Vedenje, ki posameznike spodbuja k posredovanju v skupinskem okolju. D) Študija, ki je pokazala, da so ljudje bolj pripravljeni pomagati, če so sami.
A) 1968. B) 1975. C) 1990. D) 1982.
A) Povečan občutek osebne odgovornosti. B) Razpršitev odgovornosti. C) sposobnost hitrega sprejemanja odločitev. D) Močne individualistične vrednote.
A) Odločitev o posredovanju. B) Neposredno ukrepanje za pomoč. C) zavedanje o nujnih razmerah. D) Ocenjevanje zadevnih tveganj.
A) Vpliva le na odzivni čas posameznika. B) Pospešuje odzivni čas v nujnih primerih. C) Upočasnjuje odziv na nujne primere. D) Ne vpliva na odzivni čas v sili.
A) Spodbujanje individualističnega odnosa v skupinskem okolju. B) Izobraževanje posameznikov o pojavu in njegovih posledicah. C) Spodbujanje ljudi, da se zanašajo izključno na skupinsko odločanje. D) neupoštevanje prisotnosti drugih v nujnih primerih.
A) Ljudje čutijo manjšo osebno odgovornost, da se odzovejo, kadar so prisotni drugi. B) Ljudje čutijo večjo osebno odgovornost, da se odzovejo, kadar so prisotni drugi. C) Ljudje v izrednih razmerah selektivno prenašajo odgovornost na druge. D) Ljudje se učinkoviteje odzivajo v skupinah kot sami.
A) Pri usmerjanju vedenja se zanašajte na družbene norme. B) Prevzemite osebno odgovornost in ukrepajte. C) Predvidevajte, da vam bo pomagal nekdo drug, in odidite. D) Izogibajte se vpletenosti v nujne primere. |