A) Pojav, pri katerem je manj verjetno, da bodo posamezniki ponudili pomoč v nujnih primerih, ko so prisotni drugi ljudje.
B) Študija, ki je pokazala, da so ljudje bolj pripravljeni pomagati, če so sami.
C) Instinktivni odziv za pomoč v nujnih primerih.
D) Vedenje, ki posameznike spodbuja k posredovanju v skupinskem okolju.

A) 1982.
B) 1968.
C) 1990.
D) 1975.

A) Povečan občutek osebne odgovornosti.
B) Močne individualistične vrednote.
C) sposobnost hitrega sprejemanja odločitev.
D) Razpršitev odgovornosti.

A) zavedanje o nujnih razmerah.
B) Odločitev o posredovanju.
C) Ocenjevanje zadevnih tveganj.
D) Neposredno ukrepanje za pomoč.

A) Pospešuje odzivni čas v nujnih primerih.
B) Upočasnjuje odziv na nujne primere.
C) Ne vpliva na odzivni čas v sili.
D) Vpliva le na odzivni čas posameznika.

A) Izobraževanje posameznikov o pojavu in njegovih posledicah.
B) Spodbujanje ljudi, da se zanašajo izključno na skupinsko odločanje.
C) neupoštevanje prisotnosti drugih v nujnih primerih.
D) Spodbujanje individualističnega odnosa v skupinskem okolju.

A) Ljudje čutijo manjšo osebno odgovornost, da se odzovejo, kadar so prisotni drugi.
B) Ljudje se učinkoviteje odzivajo v skupinah kot sami.
C) Ljudje v izrednih razmerah selektivno prenašajo odgovornost na druge.
D) Ljudje čutijo večjo osebno odgovornost, da se odzovejo, kadar so prisotni drugi.

A) Prevzemite osebno odgovornost in ukrepajte.
B) Pri usmerjanju vedenja se zanašajte na družbene norme.
C) Predvidevajte, da vam bo pomagal nekdo drug, in odidite.
D) Izogibajte se vpletenosti v nujne primere.