A) Dvojnost valov in delcev B) Valovna funkcija C) Kvantna prepletenost D) Spooky akcija na daljavo
A) Elementarni delec v atomskem jedru B) Enota za kvantizirano energijo C) Površina kvantnega sistema D) Kvantni bit, ki je lahko v superpoziciji ali prepleten.
A) Teoretični koncepti, ki jih ni mogoče neposredno opazovati B) Napovedi prihodnjega stanja kvantnega sistema C) Lastnosti sistema, ki jih je mogoče izmeriti. D) Virtualni delci, ki vplivajo na snov.
A) Računalnik, optimiziran za hitre internetne povezave B) Računalnik, ki uporablja kubite za izvajanje izračunov na podlagi kvantnih načel. C) Programska oprema, ki simulira kvantno mehansko obnašanje D) Naprava za nadzor atomskih reakcij v elektrarnah
A) Elektroni krožijo okoli jedra v diskretnih energijskih nivojih B) Elektroni in protoni imajo kvantizirane momente C) Orbitale so opredeljene z verjetnostjo najdbe elektrona D) Atomi so sestavljeni iz pozitivno in negativno nabitih delcev
A) Povečanje prepletenosti med delci B) Postopek pretvorbe klasičnih bitov v kvantne bite C) Izguba kvantne koherence in prehod v klasično vedenje D) Razvoj kvantnih algoritmov za šifriranje
A) Dokazuje zakon o ohranitvi energije B) Dokazuje dvojnost valovanja in delcev svetlobe in snovi. C) Prikazuje obnašanje elektronov v magnetnem polju D) Določa hitrost svetlobe v vakuumu
A) Ciklično gibanje delcev B) Prenos podatkov prek kvantnih računalnikov C) Ustvarjanje virtualnih delcev v pospeševalnikih delcev D) Pojav, pri katerem delec prehaja skozi potencialno oviro
A) Kot približek, ki velja v običajnih razmerah. B) Z uporabo skritih spremenljivk. C) Z uporabo načela nedoločnosti. D) Z ignoriranjem valovno-delčne dvojnosti.
A) Einsteinova teorija B) Pravilo Planckove konstante C) Načelo negotovosti D) Heisenbergovo načelo
A) Niels Bohr, Erwin Schrödinger, Werner Heisenberg, Max Born, Paul Dirac B) Isaac Newton, Albert Einstein, James Clerk Maxwell C) Richard Feynman, Stephen Hawking, Roger Penrose D) Galileo Galilei, Johannes Kepler, Tycho Brahe
A) Bellov izrek B) Planckov izrek C) Heisenbergov načelo nedoločnosti D) Einsteinova relativnost
A) Kompleksna števila, linearna algebra, diferencialne enačbe, teorija grup. B) Samo klasična mehanika. C) Osnovna aritmetika in geometrija. D) Samo statistika.
A) Načelo superpozicije B) Načelo nedoločnosti C) Kolaps kvantnega stanja D) Valovno-delčna dualnost
A) Je unitaren. B) Ni determinističen. C) Je nelinearen. D) Je komutativen.
A) Atom vodika B) Atom helija C) Sistem z več elektroni, ki nima analitične rešitve D) Kompleksna biološka molekula
A) [X^, P^] = iℏ B) [X^, P^] = ℏ C) [X^, P^] = 0 D) [X^, P^] = -iℏ
A) ψ_A + ψ_B. B) ψ_A ⊗ ψ_B. C) (ψ_A)2 ⊗ (ψ_B)2. D) ψ_A * ψ_B.
A) Vektorji stanja. B) Projekcijske mere. C) Zmanjšane matrike gostote. D) Zapletena stanja.
A) Pozitivne operatorne vrednostne mere (POVM). B) Vektorji stanja. C) Matrike gostote. D) Zapletena stanja.
A) Teorija transformacij B) Formulacija integralne poti Feynmana C) Valovna mehanika D) Matrična mehanika
A) Hamiltonov operator (H) B) Ohranljiva opazljiva količina C) Načelo delovanja D) Vsak hermitski operator
A) U(t) = eiHt/ħ B) U(t) = Ht/ħ C) U(t) = iHt/ħ D) U(t) = e-iHt/ħ
A) (ℏk² / (2m)) e^(i(kx - ℏkt)) B) (1 / 2m) P² C) -(ℏ² / (2m)) d² / dx² D) (πa⁻¹ / 4) e^(-x² / (2a))
A) ℏk B) e-ak² / 2 C) -(ℏ2 / (2m)) d² / dx² D) (1/√(2π)) ∫ eikx dk
A) (1/√(2π)) ∫ eikx dk B) e^(i(kx - ℏk²t / (2m))) C) ψk, 0 D) -(ℏ2 / (2m)) d² / dx²
A) Določeno območje B) Zunaj škatle C) Celoten prostor D) Na mejah
A) Teorija motenj B) Metoda lestvenih operatorjev C) Variacijska metoda D) Ločevanje spremenljivk
A) Vir fotonov. B) Delovanje optičnega delilnika. C) Detektor. D) Delovanje faznega regulatorja.
A) |α|² + |β|² = 1 B) |α|² - |β|² = 1 C) |α| + |β| = 1 D) |α|² * |β|² = 1
A) Fazni prostor B) Evklidski prostor C) Minkovski prostor D) Hilbertov prostor
A) Lastne vrednosti B) Valovne funkcije C) Unitarne matrike D) Hermitski operatorji
A) Kvantizacija B) Zapletenost C) Superpozicija D) Deherenca
A) Poskus Stern-Gerlach B) Fotoelektrični efekt C) Poskus z dvojno režo D) Razprševanje Rutherford
A) W boson, ki prenaša šibko jedrsko silo. B) Foton, ki prenaša elektromagnetno silo. C) Graviton, ki prenaša gravitacijsko silo. D) Gluon, ki prenaša močno jedrsko silo.
A) Kvantna polja B) Gravitačne valove C) Nitke D) Omrežja spinov
A) 1859 B) 1900 C) 1803 D) 1925
A) Michael Faraday B) Julius Plücker C) Johann Wilhelm Hittorf D) Eugen Goldstein
A) Gustav Kirchhoff B) Albert Einstein C) Niels Bohr D) Max Planck
A) 1899 B) 1925 C) 1915 D) 1900
A) Albert Einstein B) Max Born C) Niels Bohr D) Erwin Schrödinger
A) Louis de Broglie B) Erwin Schrödinger C) Werner Heisenberg D) Max Born
A) 1925 B) 1926 C) 1923 D) 1930
A) Peta Solvayeva konferenca B) Mednarodni kongres fizike C) Prva Solvayeva konferenca D) Simpozij o kvantni mehaniki
A) Michael Faraday B) J. J. Thomson C) Eugen Goldstein D) Julius Plücker
A) Arnold Sommerfeld B) Max Born C) Pascual Jordan D) Werner Heisenberg
A) Splošna relativnost B) Termodinamika C) Samo klasična fizika D) Številne discipline |