A) Dvojnost valov in delcev B) Kvantna prepletenost C) Spooky akcija na daljavo D) Valovna funkcija
A) Enota za kvantizirano energijo B) Površina kvantnega sistema C) Elementarni delec v atomskem jedru D) Kvantni bit, ki je lahko v superpoziciji ali prepleten.
A) Teoretični koncepti, ki jih ni mogoče neposredno opazovati B) Napovedi prihodnjega stanja kvantnega sistema C) Lastnosti sistema, ki jih je mogoče izmeriti. D) Virtualni delci, ki vplivajo na snov.
A) Programska oprema, ki simulira kvantno mehansko obnašanje B) Računalnik, optimiziran za hitre internetne povezave C) Računalnik, ki uporablja kubite za izvajanje izračunov na podlagi kvantnih načel. D) Naprava za nadzor atomskih reakcij v elektrarnah
A) Orbitale so opredeljene z verjetnostjo najdbe elektrona B) Atomi so sestavljeni iz pozitivno in negativno nabitih delcev C) Elektroni krožijo okoli jedra v diskretnih energijskih nivojih D) Elektroni in protoni imajo kvantizirane momente
A) Razvoj kvantnih algoritmov za šifriranje B) Povečanje prepletenosti med delci C) Postopek pretvorbe klasičnih bitov v kvantne bite D) Izguba kvantne koherence in prehod v klasično vedenje
A) Prikazuje obnašanje elektronov v magnetnem polju B) Dokazuje zakon o ohranitvi energije C) Določa hitrost svetlobe v vakuumu D) Dokazuje dvojnost valovanja in delcev svetlobe in snovi.
A) Prenos podatkov prek kvantnih računalnikov B) Pojav, pri katerem delec prehaja skozi potencialno oviro C) Ciklično gibanje delcev D) Ustvarjanje virtualnih delcev v pospeševalnikih delcev
A) Kot približek, ki velja v običajnih razmerah. B) Z ignoriranjem valovno-delčne dvojnosti. C) Z uporabo skritih spremenljivk. D) Z uporabo načela nedoločnosti.
A) Heisenbergovo načelo B) Načelo negotovosti C) Einsteinova teorija D) Pravilo Planckove konstante
A) Niels Bohr, Erwin Schrödinger, Werner Heisenberg, Max Born, Paul Dirac B) Richard Feynman, Stephen Hawking, Roger Penrose C) Galileo Galilei, Johannes Kepler, Tycho Brahe D) Isaac Newton, Albert Einstein, James Clerk Maxwell
A) Planckov izrek B) Heisenbergov načelo nedoločnosti C) Bellov izrek D) Einsteinova relativnost
A) Samo statistika. B) Kompleksna števila, linearna algebra, diferencialne enačbe, teorija grup. C) Osnovna aritmetika in geometrija. D) Samo klasična mehanika.
A) Valovno-delčna dualnost B) Načelo nedoločnosti C) Kolaps kvantnega stanja D) Načelo superpozicije
A) Je komutativen. B) Je unitaren. C) Ni determinističen. D) Je nelinearen.
A) Atom helija B) Sistem z več elektroni, ki nima analitične rešitve C) Kompleksna biološka molekula D) Atom vodika
A) [X^, P^] = ℏ B) [X^, P^] = 0 C) [X^, P^] = -iℏ D) [X^, P^] = iℏ
A) ψ_A + ψ_B. B) ψ_A ⊗ ψ_B. C) ψ_A * ψ_B. D) (ψ_A)2 ⊗ (ψ_B)2.
A) Zapletena stanja. B) Zmanjšane matrike gostote. C) Projekcijske mere. D) Vektorji stanja.
A) Vektorji stanja. B) Pozitivne operatorne vrednostne mere (POVM). C) Matrike gostote. D) Zapletena stanja.
A) Teorija transformacij B) Valovna mehanika C) Matrična mehanika D) Formulacija integralne poti Feynmana
A) Hamiltonov operator (H) B) Ohranljiva opazljiva količina C) Načelo delovanja D) Vsak hermitski operator
A) U(t) = Ht/ħ B) U(t) = e-iHt/ħ C) U(t) = iHt/ħ D) U(t) = eiHt/ħ
A) (1 / 2m) P² B) (πa⁻¹ / 4) e^(-x² / (2a)) C) -(ℏ² / (2m)) d² / dx² D) (ℏk² / (2m)) e^(i(kx - ℏkt))
A) ℏk B) -(ℏ2 / (2m)) d² / dx² C) e-ak² / 2 D) (1/√(2π)) ∫ eikx dk
A) ψk, 0 B) (1/√(2π)) ∫ eikx dk C) e^(i(kx - ℏk²t / (2m))) D) -(ℏ2 / (2m)) d² / dx²
A) Zunaj škatle B) Celoten prostor C) Določeno območje D) Na mejah
A) Teorija motenj B) Variacijska metoda C) Metoda lestvenih operatorjev D) Ločevanje spremenljivk
A) Vir fotonov. B) Delovanje optičnega delilnika. C) Delovanje faznega regulatorja. D) Detektor.
A) |α|² + |β|² = 1 B) |α| + |β| = 1 C) |α|² - |β|² = 1 D) |α|² * |β|² = 1
A) Minkovski prostor B) Fazni prostor C) Hilbertov prostor D) Evklidski prostor
A) Hermitski operatorji B) Unitarne matrike C) Valovne funkcije D) Lastne vrednosti
A) Zapletenost B) Kvantizacija C) Superpozicija D) Deherenca
A) Poskus z dvojno režo B) Fotoelektrični efekt C) Poskus Stern-Gerlach D) Razprševanje Rutherford
A) Graviton, ki prenaša gravitacijsko silo. B) Foton, ki prenaša elektromagnetno silo. C) Gluon, ki prenaša močno jedrsko silo. D) W boson, ki prenaša šibko jedrsko silo.
A) Omrežja spinov B) Gravitačne valove C) Kvantna polja D) Nitke
A) 1900 B) 1925 C) 1803 D) 1859
A) Eugen Goldstein B) Johann Wilhelm Hittorf C) Julius Plücker D) Michael Faraday
A) Niels Bohr B) Gustav Kirchhoff C) Max Planck D) Albert Einstein
A) 1900 B) 1925 C) 1915 D) 1899
A) Albert Einstein B) Niels Bohr C) Max Born D) Erwin Schrödinger
A) Erwin Schrödinger B) Werner Heisenberg C) Max Born D) Louis de Broglie
A) 1926 B) 1925 C) 1930 D) 1923
A) Peta Solvayeva konferenca B) Prva Solvayeva konferenca C) Simpozij o kvantni mehaniki D) Mednarodni kongres fizike
A) Michael Faraday B) J. J. Thomson C) Julius Plücker D) Eugen Goldstein
A) Werner Heisenberg B) Arnold Sommerfeld C) Max Born D) Pascual Jordan
A) Samo klasična fizika B) Številne discipline C) Termodinamika D) Splošna relativnost |