A) Spooky akcija na daljavo B) Dvojnost valov in delcev C) Valovna funkcija D) Kvantna prepletenost
A) Enota za kvantizirano energijo B) Površina kvantnega sistema C) Elementarni delec v atomskem jedru D) Kvantni bit, ki je lahko v superpoziciji ali prepleten.
A) Virtualni delci, ki vplivajo na snov. B) Teoretični koncepti, ki jih ni mogoče neposredno opazovati C) Napovedi prihodnjega stanja kvantnega sistema D) Lastnosti sistema, ki jih je mogoče izmeriti.
A) Naprava za nadzor atomskih reakcij v elektrarnah B) Računalnik, optimiziran za hitre internetne povezave C) Programska oprema, ki simulira kvantno mehansko obnašanje D) Računalnik, ki uporablja kubite za izvajanje izračunov na podlagi kvantnih načel.
A) Orbitale so opredeljene z verjetnostjo najdbe elektrona B) Atomi so sestavljeni iz pozitivno in negativno nabitih delcev C) Elektroni krožijo okoli jedra v diskretnih energijskih nivojih D) Elektroni in protoni imajo kvantizirane momente
A) Postopek pretvorbe klasičnih bitov v kvantne bite B) Razvoj kvantnih algoritmov za šifriranje C) Povečanje prepletenosti med delci D) Izguba kvantne koherence in prehod v klasično vedenje
A) Prikazuje obnašanje elektronov v magnetnem polju B) Dokazuje dvojnost valovanja in delcev svetlobe in snovi. C) Določa hitrost svetlobe v vakuumu D) Dokazuje zakon o ohranitvi energije
A) Pojav, pri katerem delec prehaja skozi potencialno oviro B) Ciklično gibanje delcev C) Ustvarjanje virtualnih delcev v pospeševalnikih delcev D) Prenos podatkov prek kvantnih računalnikov
A) Z uporabo skritih spremenljivk. B) Z uporabo načela nedoločnosti. C) Z ignoriranjem valovno-delčne dvojnosti. D) Kot približek, ki velja v običajnih razmerah.
A) Heisenbergovo načelo B) Einsteinova teorija C) Pravilo Planckove konstante D) Načelo negotovosti
A) Niels Bohr, Erwin Schrödinger, Werner Heisenberg, Max Born, Paul Dirac B) Richard Feynman, Stephen Hawking, Roger Penrose C) Isaac Newton, Albert Einstein, James Clerk Maxwell D) Galileo Galilei, Johannes Kepler, Tycho Brahe
A) Bellov izrek B) Einsteinova relativnost C) Planckov izrek D) Heisenbergov načelo nedoločnosti
A) Osnovna aritmetika in geometrija. B) Samo klasična mehanika. C) Kompleksna števila, linearna algebra, diferencialne enačbe, teorija grup. D) Samo statistika.
A) Kolaps kvantnega stanja B) Valovno-delčna dualnost C) Načelo superpozicije D) Načelo nedoločnosti
A) Je komutativen. B) Je nelinearen. C) Ni determinističen. D) Je unitaren.
A) Atom helija B) Atom vodika C) Kompleksna biološka molekula D) Sistem z več elektroni, ki nima analitične rešitve
A) [X^, P^] = iℏ B) [X^, P^] = 0 C) [X^, P^] = -iℏ D) [X^, P^] = ℏ
A) ψ_A * ψ_B. B) ψ_A + ψ_B. C) (ψ_A)2 ⊗ (ψ_B)2. D) ψ_A ⊗ ψ_B.
A) Zapletena stanja. B) Zmanjšane matrike gostote. C) Projekcijske mere. D) Vektorji stanja.
A) Pozitivne operatorne vrednostne mere (POVM). B) Matrike gostote. C) Zapletena stanja. D) Vektorji stanja.
A) Valovna mehanika B) Teorija transformacij C) Matrična mehanika D) Formulacija integralne poti Feynmana
A) Načelo delovanja B) Hamiltonov operator (H) C) Vsak hermitski operator D) Ohranljiva opazljiva količina
A) U(t) = eiHt/ħ B) U(t) = Ht/ħ C) U(t) = iHt/ħ D) U(t) = e-iHt/ħ
A) (ℏk² / (2m)) e^(i(kx - ℏkt)) B) (1 / 2m) P² C) -(ℏ² / (2m)) d² / dx² D) (πa⁻¹ / 4) e^(-x² / (2a))
A) e-ak² / 2 B) (1/√(2π)) ∫ eikx dk C) ℏk D) -(ℏ2 / (2m)) d² / dx²
A) ψk, 0 B) -(ℏ2 / (2m)) d² / dx² C) e^(i(kx - ℏk²t / (2m))) D) (1/√(2π)) ∫ eikx dk
A) Določeno območje B) Celoten prostor C) Na mejah D) Zunaj škatle
A) Teorija motenj B) Metoda lestvenih operatorjev C) Variacijska metoda D) Ločevanje spremenljivk
A) Delovanje optičnega delilnika. B) Delovanje faznega regulatorja. C) Detektor. D) Vir fotonov.
A) |α| + |β| = 1 B) |α|² + |β|² = 1 C) |α|² * |β|² = 1 D) |α|² - |β|² = 1
A) Evklidski prostor B) Hilbertov prostor C) Minkovski prostor D) Fazni prostor
A) Hermitski operatorji B) Lastne vrednosti C) Valovne funkcije D) Unitarne matrike
A) Superpozicija B) Kvantizacija C) Deherenca D) Zapletenost
A) Fotoelektrični efekt B) Razprševanje Rutherford C) Poskus Stern-Gerlach D) Poskus z dvojno režo
A) Foton, ki prenaša elektromagnetno silo. B) Graviton, ki prenaša gravitacijsko silo. C) W boson, ki prenaša šibko jedrsko silo. D) Gluon, ki prenaša močno jedrsko silo.
A) Nitke B) Omrežja spinov C) Gravitačne valove D) Kvantna polja
A) 1803 B) 1900 C) 1925 D) 1859
A) Michael Faraday B) Eugen Goldstein C) Julius Plücker D) Johann Wilhelm Hittorf
A) Gustav Kirchhoff B) Albert Einstein C) Niels Bohr D) Max Planck
A) 1899 B) 1900 C) 1915 D) 1925
A) Max Born B) Niels Bohr C) Albert Einstein D) Erwin Schrödinger
A) Louis de Broglie B) Max Born C) Erwin Schrödinger D) Werner Heisenberg
A) 1923 B) 1925 C) 1926 D) 1930
A) Prva Solvayeva konferenca B) Simpozij o kvantni mehaniki C) Peta Solvayeva konferenca D) Mednarodni kongres fizike
A) Michael Faraday B) Eugen Goldstein C) J. J. Thomson D) Julius Plücker
A) Max Born B) Pascual Jordan C) Arnold Sommerfeld D) Werner Heisenberg
A) Splošna relativnost B) Termodinamika C) Samo klasična fizika D) Številne discipline |