Kvantna mehanika - Test
A) Valovna funkcija B) Spooky akcija na daljavo C) Dvojnost valov in delcev D) Kvantna prepletenost
A) Elementarni delec v atomskem jedru B) Površina kvantnega sistema C) Kvantni bit, ki je lahko v superpoziciji ali prepleten. D) Enota za kvantizirano energijo
A) Teoretični koncepti, ki jih ni mogoče neposredno opazovati B) Virtualni delci, ki vplivajo na snov. C) Lastnosti sistema, ki jih je mogoče izmeriti. D) Napovedi prihodnjega stanja kvantnega sistema
A) Programska oprema, ki simulira kvantno mehansko obnašanje B) Naprava za nadzor atomskih reakcij v elektrarnah C) Računalnik, ki uporablja kubite za izvajanje izračunov na podlagi kvantnih načel. D) Računalnik, optimiziran za hitre internetne povezave
A) Orbitale so opredeljene z verjetnostjo najdbe elektrona B) Atomi so sestavljeni iz pozitivno in negativno nabitih delcev C) Elektroni in protoni imajo kvantizirane momente D) Elektroni krožijo okoli jedra v diskretnih energijskih nivojih
A) Postopek pretvorbe klasičnih bitov v kvantne bite B) Razvoj kvantnih algoritmov za šifriranje C) Izguba kvantne koherence in prehod v klasično vedenje D) Povečanje prepletenosti med delci
A) Dokazuje zakon o ohranitvi energije B) Določa hitrost svetlobe v vakuumu C) Prikazuje obnašanje elektronov v magnetnem polju D) Dokazuje dvojnost valovanja in delcev svetlobe in snovi.
A) Pojav, pri katerem delec prehaja skozi potencialno oviro B) Ciklično gibanje delcev C) Prenos podatkov prek kvantnih računalnikov D) Ustvarjanje virtualnih delcev v pospeševalnikih delcev
A) Z uporabo načela nedoločnosti. B) Kot približek, ki velja v običajnih razmerah. C) Z ignoriranjem valovno-delčne dvojnosti. D) Z uporabo skritih spremenljivk.
A) Einsteinova teorija B) Heisenbergovo načelo C) Pravilo Planckove konstante D) Načelo negotovosti
A) Isaac Newton, Albert Einstein, James Clerk Maxwell B) Niels Bohr, Erwin Schrödinger, Werner Heisenberg, Max Born, Paul Dirac C) Galileo Galilei, Johannes Kepler, Tycho Brahe D) Richard Feynman, Stephen Hawking, Roger Penrose
A) Einsteinova relativnost B) Heisenbergov načelo nedoločnosti C) Bellov izrek D) Planckov izrek
A) Osnovna aritmetika in geometrija. B) Samo statistika. C) Kompleksna števila, linearna algebra, diferencialne enačbe, teorija grup. D) Samo klasična mehanika.
A) Kolaps kvantnega stanja B) Načelo superpozicije C) Načelo nedoločnosti D) Valovno-delčna dualnost
A) Ni determinističen. B) Je komutativen. C) Je nelinearen. D) Je unitaren.
A) Sistem z več elektroni, ki nima analitične rešitve B) Atom helija C) Kompleksna biološka molekula D) Atom vodika
A) [X^, P^] = iℏ B) [X^, P^] = ℏ C) [X^, P^] = 0 D) [X^, P^] = -iℏ
A) (ψ_A)2 ⊗ (ψ_B)2. B) ψ_A ⊗ ψ_B. C) ψ_A + ψ_B. D) ψ_A * ψ_B.
A) Zmanjšane matrike gostote. B) Projekcijske mere. C) Zapletena stanja. D) Vektorji stanja.
A) Zapletena stanja. B) Vektorji stanja. C) Pozitivne operatorne vrednostne mere (POVM). D) Matrike gostote.
A) Formulacija integralne poti Feynmana B) Teorija transformacij C) Valovna mehanika D) Matrična mehanika
A) Ohranljiva opazljiva količina B) Vsak hermitski operator C) Načelo delovanja D) Hamiltonov operator (H)
A) U(t) = eiHt/ħ B) U(t) = Ht/ħ C) U(t) = e-iHt/ħ D) U(t) = iHt/ħ
A) (πa⁻¹ / 4) e^(-x² / (2a)) B) (1 / 2m) P² C) (ℏk² / (2m)) e^(i(kx - ℏkt)) D) -(ℏ² / (2m)) d² / dx²
A) -(ℏ2 / (2m)) d² / dx² B) ℏk C) e-ak² / 2 D) (1/√(2π)) ∫ eikx dk
A) ψk, 0 B) -(ℏ2 / (2m)) d² / dx² C) (1/√(2π)) ∫ eikx dk D) e^(i(kx - ℏk²t / (2m)))
A) Določeno območje B) Celoten prostor C) Zunaj škatle D) Na mejah
A) Ločevanje spremenljivk B) Metoda lestvenih operatorjev C) Teorija motenj D) Variacijska metoda
A) Delovanje optičnega delilnika. B) Delovanje faznega regulatorja. C) Vir fotonov. D) Detektor.
A) |α| + |β| = 1 B) |α|² + |β|² = 1 C) |α|² - |β|² = 1 D) |α|² * |β|² = 1
A) Minkovski prostor B) Fazni prostor C) Evklidski prostor D) Hilbertov prostor
A) Unitarne matrike B) Hermitski operatorji C) Valovne funkcije D) Lastne vrednosti
A) Superpozicija B) Kvantizacija C) Deherenca D) Zapletenost
A) Razprševanje Rutherford B) Poskus z dvojno režo C) Fotoelektrični efekt D) Poskus Stern-Gerlach
A) W boson, ki prenaša šibko jedrsko silo. B) Gluon, ki prenaša močno jedrsko silo. C) Graviton, ki prenaša gravitacijsko silo. D) Foton, ki prenaša elektromagnetno silo.
A) Omrežja spinov B) Kvantna polja C) Gravitačne valove D) Nitke
A) 1900 B) 1803 C) 1925 D) 1859
A) Julius Plücker B) Michael Faraday C) Johann Wilhelm Hittorf D) Eugen Goldstein
A) Niels Bohr B) Gustav Kirchhoff C) Max Planck D) Albert Einstein
A) 1915 B) 1899 C) 1925 D) 1900
A) Erwin Schrödinger B) Max Born C) Niels Bohr D) Albert Einstein
A) Max Born B) Werner Heisenberg C) Louis de Broglie D) Erwin Schrödinger
A) 1926 B) 1923 C) 1930 D) 1925
A) Mednarodni kongres fizike B) Peta Solvayeva konferenca C) Simpozij o kvantni mehaniki D) Prva Solvayeva konferenca
A) Julius Plücker B) J. J. Thomson C) Eugen Goldstein D) Michael Faraday
A) Werner Heisenberg B) Pascual Jordan C) Arnold Sommerfeld D) Max Born
A) Splošna relativnost B) Termodinamika C) Številne discipline D) Samo klasična fizika |
Ustvarjeno z That Quiz —
stran z matematičnimi testi za učence za vse stopnje.