A) Kvantna prepletenost B) Dvojnost valov in delcev C) Valovna funkcija D) Spooky akcija na daljavo
A) Površina kvantnega sistema B) Kvantni bit, ki je lahko v superpoziciji ali prepleten. C) Elementarni delec v atomskem jedru D) Enota za kvantizirano energijo
A) Teoretični koncepti, ki jih ni mogoče neposredno opazovati B) Lastnosti sistema, ki jih je mogoče izmeriti. C) Napovedi prihodnjega stanja kvantnega sistema D) Virtualni delci, ki vplivajo na snov.
A) Računalnik, optimiziran za hitre internetne povezave B) Naprava za nadzor atomskih reakcij v elektrarnah C) Programska oprema, ki simulira kvantno mehansko obnašanje D) Računalnik, ki uporablja kubite za izvajanje izračunov na podlagi kvantnih načel.
A) Orbitale so opredeljene z verjetnostjo najdbe elektrona B) Atomi so sestavljeni iz pozitivno in negativno nabitih delcev C) Elektroni krožijo okoli jedra v diskretnih energijskih nivojih D) Elektroni in protoni imajo kvantizirane momente
A) Postopek pretvorbe klasičnih bitov v kvantne bite B) Izguba kvantne koherence in prehod v klasično vedenje C) Razvoj kvantnih algoritmov za šifriranje D) Povečanje prepletenosti med delci
A) Prikazuje obnašanje elektronov v magnetnem polju B) Dokazuje zakon o ohranitvi energije C) Dokazuje dvojnost valovanja in delcev svetlobe in snovi. D) Določa hitrost svetlobe v vakuumu
A) Ustvarjanje virtualnih delcev v pospeševalnikih delcev B) Ciklično gibanje delcev C) Prenos podatkov prek kvantnih računalnikov D) Pojav, pri katerem delec prehaja skozi potencialno oviro
A) Z uporabo skritih spremenljivk. B) Z ignoriranjem valovno-delčne dvojnosti. C) Kot približek, ki velja v običajnih razmerah. D) Z uporabo načela nedoločnosti.
A) Einsteinova teorija B) Heisenbergovo načelo C) Načelo negotovosti D) Pravilo Planckove konstante
A) Niels Bohr, Erwin Schrödinger, Werner Heisenberg, Max Born, Paul Dirac B) Richard Feynman, Stephen Hawking, Roger Penrose C) Isaac Newton, Albert Einstein, James Clerk Maxwell D) Galileo Galilei, Johannes Kepler, Tycho Brahe
A) Planckov izrek B) Heisenbergov načelo nedoločnosti C) Bellov izrek D) Einsteinova relativnost
A) Osnovna aritmetika in geometrija. B) Samo statistika. C) Kompleksna števila, linearna algebra, diferencialne enačbe, teorija grup. D) Samo klasična mehanika.
A) Kolaps kvantnega stanja B) Načelo superpozicije C) Načelo nedoločnosti D) Valovno-delčna dualnost
A) Ni determinističen. B) Je unitaren. C) Je nelinearen. D) Je komutativen.
A) Atom vodika B) Atom helija C) Kompleksna biološka molekula D) Sistem z več elektroni, ki nima analitične rešitve
A) [X^, P^] = iℏ B) [X^, P^] = 0 C) [X^, P^] = -iℏ D) [X^, P^] = ℏ
A) (ψ_A)2 ⊗ (ψ_B)2. B) ψ_A ⊗ ψ_B. C) ψ_A + ψ_B. D) ψ_A * ψ_B.
A) Projekcijske mere. B) Zmanjšane matrike gostote. C) Vektorji stanja. D) Zapletena stanja.
A) Matrike gostote. B) Vektorji stanja. C) Pozitivne operatorne vrednostne mere (POVM). D) Zapletena stanja.
A) Teorija transformacij B) Matrična mehanika C) Valovna mehanika D) Formulacija integralne poti Feynmana
A) Hamiltonov operator (H) B) Načelo delovanja C) Vsak hermitski operator D) Ohranljiva opazljiva količina
A) U(t) = Ht/ħ B) U(t) = eiHt/ħ C) U(t) = iHt/ħ D) U(t) = e-iHt/ħ
A) (πa⁻¹ / 4) e^(-x² / (2a)) B) -(ℏ² / (2m)) d² / dx² C) (1 / 2m) P² D) (ℏk² / (2m)) e^(i(kx - ℏkt))
A) (1/√(2π)) ∫ eikx dk B) e-ak² / 2 C) ℏk D) -(ℏ2 / (2m)) d² / dx²
A) e^(i(kx - ℏk²t / (2m))) B) ψk, 0 C) (1/√(2π)) ∫ eikx dk D) -(ℏ2 / (2m)) d² / dx²
A) Določeno območje B) Na mejah C) Zunaj škatle D) Celoten prostor
A) Ločevanje spremenljivk B) Variacijska metoda C) Teorija motenj D) Metoda lestvenih operatorjev
A) Detektor. B) Vir fotonov. C) Delovanje optičnega delilnika. D) Delovanje faznega regulatorja.
A) |α| + |β| = 1 B) |α|² - |β|² = 1 C) |α|² * |β|² = 1 D) |α|² + |β|² = 1
A) Evklidski prostor B) Fazni prostor C) Hilbertov prostor D) Minkovski prostor
A) Lastne vrednosti B) Unitarne matrike C) Hermitski operatorji D) Valovne funkcije
A) Superpozicija B) Kvantizacija C) Zapletenost D) Deherenca
A) Razprševanje Rutherford B) Poskus z dvojno režo C) Poskus Stern-Gerlach D) Fotoelektrični efekt
A) W boson, ki prenaša šibko jedrsko silo. B) Gluon, ki prenaša močno jedrsko silo. C) Graviton, ki prenaša gravitacijsko silo. D) Foton, ki prenaša elektromagnetno silo.
A) Omrežja spinov B) Kvantna polja C) Nitke D) Gravitačne valove
A) 1900 B) 1803 C) 1859 D) 1925
A) Eugen Goldstein B) Michael Faraday C) Johann Wilhelm Hittorf D) Julius Plücker
A) Niels Bohr B) Gustav Kirchhoff C) Max Planck D) Albert Einstein
A) 1925 B) 1899 C) 1915 D) 1900
A) Niels Bohr B) Albert Einstein C) Max Born D) Erwin Schrödinger
A) Erwin Schrödinger B) Louis de Broglie C) Werner Heisenberg D) Max Born
A) 1925 B) 1926 C) 1923 D) 1930
A) Mednarodni kongres fizike B) Simpozij o kvantni mehaniki C) Prva Solvayeva konferenca D) Peta Solvayeva konferenca
A) Julius Plücker B) J. J. Thomson C) Michael Faraday D) Eugen Goldstein
A) Pascual Jordan B) Werner Heisenberg C) Arnold Sommerfeld D) Max Born
A) Samo klasična fizika B) Številne discipline C) Termodinamika D) Splošna relativnost |