A) Raziskovanje interakcije in vedenja posameznikov v družbenih skupinah. B) Študija telesnega gibanja v družbenem okolju. C) Študij ekonomskih sistemov v družbi. D) Raziskovanje vedenja rastlin in živali.
A) Teorija, da je za družbene interakcije vedno potrebnih več udeležencev. B) Ideja, da ljudje raje opazujejo družbene dogodke, kot da bi v njih sodelovali. C) Pojav, pri katerem je manj verjetno, da bodo posamezniki pomagali v nujnih primerih, če so prisotni drugi. D) Načelo, da so očividci bolj pripravljeni posredovati v nujnih primerih.
A) Ne vpliva na družbeno vedenje. B) Namenjen je predvsem zabavi. C) Pomembno je le v poklicnem okolju. D) Je bistvenega pomena za izmenjavo idej in vzpostavljanje odnosov.
A) Ideja, da v skupini vedno prevlada individualno mnenje. B) Kršenje družbenih norm, da bi izstopali. C) Koncept neupoštevanja družbenih vrednot. D) Nagnjenost k prilagajanju stališč, prepričanj in vedenja stališčem, prepričanjem in vedenju skupine.
A) Fizične strukture v skupnosti. B) Politična moč družbene skupine. C) Finančno premoženje posameznika v družbenem kontekstu. D) Mreže odnosov med ljudmi, ki omogočajo sodelovanje in socialno kohezijo.
A) Družbena razslojenost B) Socializacija C) Socialno podjetništvo D) Družbena distanciranost
A) Norme B) Prepričanja C) Kulture D) Vrednosti
A) Neenaka porazdelitev virov ali priložnosti v družbi. B) Ravnovesje moči med družbenimi skupinami. C) Pravična delitev bogastva v skupnosti. D) Odsotnost družbenih hierarhij.
A) Razmislek B) Empatija C) Sočutje D) Sočutje
A) Pedagogika B) Epidemiologija C) Geriatrija D) Gerontologija
A) Skladnost B) Odpornost C) Skladnost D) Poslušnost
A) Teorija raznolikosti B) Teorija skladnosti C) Heterofilija D) Homofilija
A) Individualno razmišljanje. B) Konflikt v skupini. C) Skupinsko razmišljanje. D) Samostojno sklepanje.
A) Splet družbenih odnosov, ki jih vzdržujejo posamezniki. B) Fizična infrastruktura družbe. C) Politična zavezništva v skupnosti. D) Ekonomski viri družbene skupine.
A) Prepričanje, da posamezniki nimajo nobene vloge pri oblikovanju družbe. B) Teorija, da se družbena realnost ustvarja z interakcijami in zaznavami. C) Koncept, da so družbene strukture fiksne in nespremenljive. D) Praksa ločevanja družbenih skupin.
A) Etnocentrizem B) Kulturni relativizem C) Stereotipizacija D) Predsodki
A) Globalizacija B) Akulturacija C) Asimilacija D) Diverzifikacija
A) Deindividuacija. B) Objektivna introspekcija. C) Induktivno sklepanje. D) Subjektivna potrditev.
A) Georg Simmel B) Emile Durkheim C) Max Weber D) Karl Marx
A) Praksa individualnega odločanja v skupnosti. B) Izključevanje glasov skupnosti v družbenih zadevah. C) Postopek vključevanja članov skupnosti v odločanje in reševanje problemov. D) vsiljevanje odločitev skupnosti brez posvetovanja.
A) pristranskost, ki služi sama sebi B) Temeljna napaka pri pripisovanju C) Potrditvena pristranskost D) Kognitivna disonanca
A) Neupoštevanje družbenih norm. B) Prepričanje, da vedno prevlada mnenje posameznika. C) Proces, s katerim posamezniki in skupine vplivajo na misli, čustva in vedenje drugih. D) Izolacija od družbenih stikov.
A) Spolna usmerjenost B) Družabne skripte C) Kulturne norme D) Vloge spolov
A) Potrditvena pristranskost B) Kognitivna disonanca C) Temeljna napaka pri pripisovanju D) pristranskost, ki služi sama sebi
A) Podjetje B) Športna ekipa C) Politična stranka D) Družina
A) Seksizem B) Heteroseksizem C) Ageizem D) Rasizem |