A) Študij ekonomskih sistemov v družbi. B) Raziskovanje vedenja rastlin in živali. C) Raziskovanje interakcije in vedenja posameznikov v družbenih skupinah. D) Študija telesnega gibanja v družbenem okolju.
A) Ideja, da ljudje raje opazujejo družbene dogodke, kot da bi v njih sodelovali. B) Pojav, pri katerem je manj verjetno, da bodo posamezniki pomagali v nujnih primerih, če so prisotni drugi. C) Teorija, da je za družbene interakcije vedno potrebnih več udeležencev. D) Načelo, da so očividci bolj pripravljeni posredovati v nujnih primerih.
A) Ne vpliva na družbeno vedenje. B) Je bistvenega pomena za izmenjavo idej in vzpostavljanje odnosov. C) Pomembno je le v poklicnem okolju. D) Namenjen je predvsem zabavi.
A) Nagnjenost k prilagajanju stališč, prepričanj in vedenja stališčem, prepričanjem in vedenju skupine. B) Ideja, da v skupini vedno prevlada individualno mnenje. C) Koncept neupoštevanja družbenih vrednot. D) Kršenje družbenih norm, da bi izstopali.
A) Politična moč družbene skupine. B) Mreže odnosov med ljudmi, ki omogočajo sodelovanje in socialno kohezijo. C) Finančno premoženje posameznika v družbenem kontekstu. D) Fizične strukture v skupnosti.
A) Socialno podjetništvo B) Socializacija C) Družbena razslojenost D) Družbena distanciranost
A) Kulture B) Prepričanja C) Vrednosti D) Norme
A) Ravnovesje moči med družbenimi skupinami. B) Neenaka porazdelitev virov ali priložnosti v družbi. C) Pravična delitev bogastva v skupnosti. D) Odsotnost družbenih hierarhij.
A) Sočutje B) Sočutje C) Empatija D) Razmislek
A) Gerontologija B) Pedagogika C) Geriatrija D) Epidemiologija
A) Georg Simmel B) Karl Marx C) Max Weber D) Emile Durkheim
A) Asimilacija B) Diverzifikacija C) Globalizacija D) Akulturacija
A) Odpornost B) Poslušnost C) Skladnost D) Skladnost
A) Subjektivna potrditev. B) Objektivna introspekcija. C) Deindividuacija. D) Induktivno sklepanje.
A) Potrditvena pristranskost B) Temeljna napaka pri pripisovanju C) pristranskost, ki služi sama sebi D) Kognitivna disonanca
A) Temeljna napaka pri pripisovanju B) pristranskost, ki služi sama sebi C) Kognitivna disonanca D) Potrditvena pristranskost
A) Rasizem B) Heteroseksizem C) Seksizem D) Ageizem
A) Prepričanje, da vedno prevlada mnenje posameznika. B) Izolacija od družbenih stikov. C) Neupoštevanje družbenih norm. D) Proces, s katerim posamezniki in skupine vplivajo na misli, čustva in vedenje drugih.
A) Športna ekipa B) Družina C) Politična stranka D) Podjetje
A) Teorija, da se družbena realnost ustvarja z interakcijami in zaznavami. B) Prepričanje, da posamezniki nimajo nobene vloge pri oblikovanju družbe. C) Praksa ločevanja družbenih skupin. D) Koncept, da so družbene strukture fiksne in nespremenljive.
A) Kulturni relativizem B) Predsodki C) Stereotipizacija D) Etnocentrizem
A) Družabne skripte B) Spolna usmerjenost C) Kulturne norme D) Vloge spolov
A) Teorija raznolikosti B) Heterofilija C) Teorija skladnosti D) Homofilija
A) Izključevanje glasov skupnosti v družbenih zadevah. B) Praksa individualnega odločanja v skupnosti. C) Postopek vključevanja članov skupnosti v odločanje in reševanje problemov. D) vsiljevanje odločitev skupnosti brez posvetovanja.
A) Ekonomski viri družbene skupine. B) Politična zavezništva v skupnosti. C) Fizična infrastruktura družbe. D) Splet družbenih odnosov, ki jih vzdržujejo posamezniki.
A) Samostojno sklepanje. B) Individualno razmišljanje. C) Skupinsko razmišljanje. D) Konflikt v skupini. |