A) Raziskovanje interakcije in vedenja posameznikov v družbenih skupinah. B) Študija telesnega gibanja v družbenem okolju. C) Raziskovanje vedenja rastlin in živali. D) Študij ekonomskih sistemov v družbi.
A) Načelo, da so očividci bolj pripravljeni posredovati v nujnih primerih. B) Ideja, da ljudje raje opazujejo družbene dogodke, kot da bi v njih sodelovali. C) Pojav, pri katerem je manj verjetno, da bodo posamezniki pomagali v nujnih primerih, če so prisotni drugi. D) Teorija, da je za družbene interakcije vedno potrebnih več udeležencev.
A) Je bistvenega pomena za izmenjavo idej in vzpostavljanje odnosov. B) Pomembno je le v poklicnem okolju. C) Ne vpliva na družbeno vedenje. D) Namenjen je predvsem zabavi.
A) Nagnjenost k prilagajanju stališč, prepričanj in vedenja stališčem, prepričanjem in vedenju skupine. B) Ideja, da v skupini vedno prevlada individualno mnenje. C) Kršenje družbenih norm, da bi izstopali. D) Koncept neupoštevanja družbenih vrednot.
A) Politična moč družbene skupine. B) Finančno premoženje posameznika v družbenem kontekstu. C) Mreže odnosov med ljudmi, ki omogočajo sodelovanje in socialno kohezijo. D) Fizične strukture v skupnosti.
A) Socialno podjetništvo B) Socializacija C) Družbena razslojenost D) Družbena distanciranost
A) Prepričanja B) Vrednosti C) Norme D) Kulture
A) Ravnovesje moči med družbenimi skupinami. B) Pravična delitev bogastva v skupnosti. C) Odsotnost družbenih hierarhij. D) Neenaka porazdelitev virov ali priložnosti v družbi.
A) Sočutje B) Empatija C) Sočutje D) Razmislek
A) Geriatrija B) Pedagogika C) Gerontologija D) Epidemiologija
A) Poslušnost B) Skladnost C) Odpornost D) Skladnost
A) Homofilija B) Teorija raznolikosti C) Teorija skladnosti D) Heterofilija
A) Konflikt v skupini. B) Skupinsko razmišljanje. C) Samostojno sklepanje. D) Individualno razmišljanje.
A) Fizična infrastruktura družbe. B) Politična zavezništva v skupnosti. C) Splet družbenih odnosov, ki jih vzdržujejo posamezniki. D) Ekonomski viri družbene skupine.
A) Praksa ločevanja družbenih skupin. B) Teorija, da se družbena realnost ustvarja z interakcijami in zaznavami. C) Prepričanje, da posamezniki nimajo nobene vloge pri oblikovanju družbe. D) Koncept, da so družbene strukture fiksne in nespremenljive.
A) Kulturni relativizem B) Stereotipizacija C) Etnocentrizem D) Predsodki
A) Globalizacija B) Diverzifikacija C) Asimilacija D) Akulturacija
A) Subjektivna potrditev. B) Objektivna introspekcija. C) Deindividuacija. D) Induktivno sklepanje.
A) Georg Simmel B) Max Weber C) Emile Durkheim D) Karl Marx
A) Postopek vključevanja članov skupnosti v odločanje in reševanje problemov. B) Praksa individualnega odločanja v skupnosti. C) vsiljevanje odločitev skupnosti brez posvetovanja. D) Izključevanje glasov skupnosti v družbenih zadevah.
A) Potrditvena pristranskost B) Kognitivna disonanca C) Temeljna napaka pri pripisovanju D) pristranskost, ki služi sama sebi
A) Izolacija od družbenih stikov. B) Proces, s katerim posamezniki in skupine vplivajo na misli, čustva in vedenje drugih. C) Prepričanje, da vedno prevlada mnenje posameznika. D) Neupoštevanje družbenih norm.
A) Kulturne norme B) Družabne skripte C) Vloge spolov D) Spolna usmerjenost
A) Potrditvena pristranskost B) pristranskost, ki služi sama sebi C) Kognitivna disonanca D) Temeljna napaka pri pripisovanju
A) Družina B) Podjetje C) Politična stranka D) Športna ekipa
A) Heteroseksizem B) Seksizem C) Ageizem D) Rasizem |