A) Raziskovanje interakcije in vedenja posameznikov v družbenih skupinah. B) Študij ekonomskih sistemov v družbi. C) Študija telesnega gibanja v družbenem okolju. D) Raziskovanje vedenja rastlin in živali.
A) Pojav, pri katerem je manj verjetno, da bodo posamezniki pomagali v nujnih primerih, če so prisotni drugi. B) Teorija, da je za družbene interakcije vedno potrebnih več udeležencev. C) Ideja, da ljudje raje opazujejo družbene dogodke, kot da bi v njih sodelovali. D) Načelo, da so očividci bolj pripravljeni posredovati v nujnih primerih.
A) Pomembno je le v poklicnem okolju. B) Namenjen je predvsem zabavi. C) Ne vpliva na družbeno vedenje. D) Je bistvenega pomena za izmenjavo idej in vzpostavljanje odnosov.
A) Ideja, da v skupini vedno prevlada individualno mnenje. B) Koncept neupoštevanja družbenih vrednot. C) Nagnjenost k prilagajanju stališč, prepričanj in vedenja stališčem, prepričanjem in vedenju skupine. D) Kršenje družbenih norm, da bi izstopali.
A) Fizične strukture v skupnosti. B) Finančno premoženje posameznika v družbenem kontekstu. C) Politična moč družbene skupine. D) Mreže odnosov med ljudmi, ki omogočajo sodelovanje in socialno kohezijo.
A) Socializacija B) Socialno podjetništvo C) Družbena razslojenost D) Družbena distanciranost
A) Prepričanja B) Norme C) Vrednosti D) Kulture
A) Neenaka porazdelitev virov ali priložnosti v družbi. B) Ravnovesje moči med družbenimi skupinami. C) Pravična delitev bogastva v skupnosti. D) Odsotnost družbenih hierarhij.
A) Sočutje B) Razmislek C) Sočutje D) Empatija
A) Pedagogika B) Gerontologija C) Epidemiologija D) Geriatrija
A) Odpornost B) Poslušnost C) Skladnost D) Skladnost
A) Teorija raznolikosti B) Heterofilija C) Teorija skladnosti D) Homofilija
A) Individualno razmišljanje. B) Konflikt v skupini. C) Skupinsko razmišljanje. D) Samostojno sklepanje.
A) Splet družbenih odnosov, ki jih vzdržujejo posamezniki. B) Fizična infrastruktura družbe. C) Ekonomski viri družbene skupine. D) Politična zavezništva v skupnosti.
A) Koncept, da so družbene strukture fiksne in nespremenljive. B) Praksa ločevanja družbenih skupin. C) Teorija, da se družbena realnost ustvarja z interakcijami in zaznavami. D) Prepričanje, da posamezniki nimajo nobene vloge pri oblikovanju družbe.
A) Predsodki B) Etnocentrizem C) Stereotipizacija D) Kulturni relativizem
A) Globalizacija B) Diverzifikacija C) Asimilacija D) Akulturacija
A) Induktivno sklepanje. B) Objektivna introspekcija. C) Deindividuacija. D) Subjektivna potrditev.
A) Max Weber B) Emile Durkheim C) Georg Simmel D) Karl Marx
A) Praksa individualnega odločanja v skupnosti. B) vsiljevanje odločitev skupnosti brez posvetovanja. C) Postopek vključevanja članov skupnosti v odločanje in reševanje problemov. D) Izključevanje glasov skupnosti v družbenih zadevah.
A) Temeljna napaka pri pripisovanju B) Kognitivna disonanca C) Potrditvena pristranskost D) pristranskost, ki služi sama sebi
A) Proces, s katerim posamezniki in skupine vplivajo na misli, čustva in vedenje drugih. B) Neupoštevanje družbenih norm. C) Izolacija od družbenih stikov. D) Prepričanje, da vedno prevlada mnenje posameznika.
A) Kulturne norme B) Vloge spolov C) Družabne skripte D) Spolna usmerjenost
A) Temeljna napaka pri pripisovanju B) Kognitivna disonanca C) pristranskost, ki služi sama sebi D) Potrditvena pristranskost
A) Športna ekipa B) Podjetje C) Družina D) Politična stranka
A) Seksizem B) Rasizem C) Heteroseksizem D) Ageizem |