A) Študija telesnega gibanja v družbenem okolju. B) Študij ekonomskih sistemov v družbi. C) Raziskovanje vedenja rastlin in živali. D) Raziskovanje interakcije in vedenja posameznikov v družbenih skupinah.
A) Ideja, da ljudje raje opazujejo družbene dogodke, kot da bi v njih sodelovali. B) Načelo, da so očividci bolj pripravljeni posredovati v nujnih primerih. C) Pojav, pri katerem je manj verjetno, da bodo posamezniki pomagali v nujnih primerih, če so prisotni drugi. D) Teorija, da je za družbene interakcije vedno potrebnih več udeležencev.
A) Pomembno je le v poklicnem okolju. B) Namenjen je predvsem zabavi. C) Je bistvenega pomena za izmenjavo idej in vzpostavljanje odnosov. D) Ne vpliva na družbeno vedenje.
A) Nagnjenost k prilagajanju stališč, prepričanj in vedenja stališčem, prepričanjem in vedenju skupine. B) Koncept neupoštevanja družbenih vrednot. C) Ideja, da v skupini vedno prevlada individualno mnenje. D) Kršenje družbenih norm, da bi izstopali.
A) Politična moč družbene skupine. B) Mreže odnosov med ljudmi, ki omogočajo sodelovanje in socialno kohezijo. C) Finančno premoženje posameznika v družbenem kontekstu. D) Fizične strukture v skupnosti.
A) Socialno podjetništvo B) Socializacija C) Družbena distanciranost D) Družbena razslojenost
A) Vrednosti B) Kulture C) Norme D) Prepričanja
A) Ravnovesje moči med družbenimi skupinami. B) Neenaka porazdelitev virov ali priložnosti v družbi. C) Pravična delitev bogastva v skupnosti. D) Odsotnost družbenih hierarhij.
A) Sočutje B) Empatija C) Sočutje D) Razmislek
A) Gerontologija B) Epidemiologija C) Geriatrija D) Pedagogika
A) Skladnost B) Odpornost C) Poslušnost D) Skladnost
A) Teorija raznolikosti B) Heterofilija C) Teorija skladnosti D) Homofilija
A) Samostojno sklepanje. B) Individualno razmišljanje. C) Skupinsko razmišljanje. D) Konflikt v skupini.
A) Splet družbenih odnosov, ki jih vzdržujejo posamezniki. B) Fizična infrastruktura družbe. C) Ekonomski viri družbene skupine. D) Politična zavezništva v skupnosti.
A) Prepričanje, da posamezniki nimajo nobene vloge pri oblikovanju družbe. B) Praksa ločevanja družbenih skupin. C) Koncept, da so družbene strukture fiksne in nespremenljive. D) Teorija, da se družbena realnost ustvarja z interakcijami in zaznavami.
A) Etnocentrizem B) Stereotipizacija C) Kulturni relativizem D) Predsodki
A) Globalizacija B) Diverzifikacija C) Asimilacija D) Akulturacija
A) Objektivna introspekcija. B) Subjektivna potrditev. C) Induktivno sklepanje. D) Deindividuacija.
A) Karl Marx B) Emile Durkheim C) Georg Simmel D) Max Weber
A) Izključevanje glasov skupnosti v družbenih zadevah. B) Postopek vključevanja članov skupnosti v odločanje in reševanje problemov. C) vsiljevanje odločitev skupnosti brez posvetovanja. D) Praksa individualnega odločanja v skupnosti.
A) Kognitivna disonanca B) pristranskost, ki služi sama sebi C) Potrditvena pristranskost D) Temeljna napaka pri pripisovanju
A) Proces, s katerim posamezniki in skupine vplivajo na misli, čustva in vedenje drugih. B) Prepričanje, da vedno prevlada mnenje posameznika. C) Izolacija od družbenih stikov. D) Neupoštevanje družbenih norm.
A) Kulturne norme B) Vloge spolov C) Spolna usmerjenost D) Družabne skripte
A) Temeljna napaka pri pripisovanju B) Kognitivna disonanca C) pristranskost, ki služi sama sebi D) Potrditvena pristranskost
A) Športna ekipa B) Podjetje C) Politična stranka D) Družina
A) Heteroseksizem B) Ageizem C) Rasizem D) Seksizem |