A) Majhna anorganska molekula B) En sam atom C) Vrsta kovine D) Velika molekula, sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot.
A) Razgradnja polimerizacije B) Polimerizacija z odpiranjem obroča C) Kondenzacijska polimerizacija D) Adicijska polimerizacija
A) Temperatura, pri kateri polimer kristalizira B) Temperatura, pri kateri polimer razpade C) Temperatura, pri kateri se polimer topi D) Temperatura, pri kateri polimer preide iz steklastega v gumijasto stanje
A) Za zmanjšanje dolžine polimerne verige B) Povečanje mehanske trdnosti in stabilnosti C) Zmanjšanje gostote polimerov D) Za povečanje topnosti polimerov
A) Spodbujanje kristalizacije polimerov B) Za sprožitev razgradnje polimerov C) Za zmanjšanje topnosti polimerov D) Za povečanje mehanske trdnosti in preprečevanje zdrsa polimernih verig
A) Polimer, sestavljen iz dveh ali več različnih monomerov. B) Posamezna molekula monomera C) polimer z visoko stopnjo kristaliničnosti D) polimer z eno samo ponavljajočo se enoto
A) Steklasto stanje velja samo za amorfne polimere. B) Stekleno stanje ne vpliva na lastnosti polimerov C) Stekleno stanje spodbuja prožnost polimerov D) V steklastem stanju je polimer trd in krhek.
A) Za razgradnjo polimernih verig B) Za zmanjšanje prožnosti polimerov C) Zmanjšanje trajnosti polimerov D) za izboljšanje ali spreminjanje lastnosti polimerov
A) Za zaviranje prožnosti polimerne verige B) Za zvišanje temperature steklastega prehoda C) Za povečanje topnosti polimerov D) Spodbujanje nastajanja majhnih kristaliničnih območij v polimeru
A) Določanje kinetike razgradnje polimerov B) razložiti termodinamiko polimernih raztopin in mešanic C) napovedovanje mehanskih lastnosti polimerov D) Za modeliranje konformacije polimerne verige
A) Večja molekulska masa povzroča manjšo elastičnost B) Povečana molekulska masa zmanjšuje viskoznost C) Molekulska masa ne vpliva na viskoznost D) Večja molekulska masa vodi do večje viskoznosti
A) Pierre-Gilles de Gennes B) Flory C) Doi in Edwards D) I. M. Lifshitz
A) Idealni modeli verig B) Realni modeli verig C) Model omejene rotacije D) Model verige, ki se obnaša kot črv
A) Model rotacijskih izomerov B) Veriga s prosto rotacijo C) Model omejene rotacije D) Model verige, ki se obnaša kot črv
A) Fiksni kotni položaji, ki so posledica kemične vezi. B) Položaji minimumov v potencialni energiji rotacije. C) Boltzmannov faktor, ki temelji na potencialni energiji. D) Dolžina obstojnosti.
A) Model nelinijastne elastičnosti za omejeno raztegljivost. B) Model verige s prostimi sklepi. C) Model verige v obliki črvov. D) Model rotacijskih izomerov.
A) Kemiija polimerov B) Statistična fizika C) Termodinamika D) Fizika kondenzirane snovi
A) Brownovo gibanje. B) Usmerjeno gibanje. C) Naključni koraki, ki se izogibajo prekrivanju samega sebe. D) Preprosti naključni koraki.
A) Dobro topilo B) Nobena od zgornjih možnosti C) Topilo theta D) Slabo topilo
A) 1/2 B) 1/4 C) 1/3 D) 3/5
A) Postane idealna veriga. B) Ustvari fraktalni objekt. C) Znatno se razširi. D) Obnaša se kot trdna sfera.
A) Dobro topilo B) Slabo topilo C) Nobena od zgornjih možnosti D) Topilo theta
A) Naključna hoja, ki se izogiba samemu sebi. B) Preprosta naključna hoja. C) Usmerjena hoja. D) Brownovo gibanje.
A) Natančno 25 nm. B) Več kot 100 nm. C) Približno 50 nm. D) Manj kot 10 nm.
A) √N. B) N/b. C) bN. D) 0.
A) x_rms = bN. B) x_rms = b√N. C) x_rms = N/b. D) x_rms = √bN.
A) Eksponencialna porazdelitev B) Gaussova porazdelitev C) Binomska porazdelitev D) Enakomerna porazdelitev
A) ⟨ri ⋅ rj⟩ = b²δij B) ⟨ri ⋅ rj⟩ = R² C) ⟨ri ⋅ rj⟩ = 3b²δij D) ⟨ri ⋅ rj⟩ = Nδij
A) ⟨R ⋅ R⟩ = Nb B) ⟨R ⋅ R⟩ = b³ C) ⟨R ⋅ R⟩ = 3Nb² D) ⟨R ⋅ R⟩ = N²b²
A) Ω(R) = P(R) / c B) Ω(R) = R / P(R) C) Ω(R) = cP(R) D) Ω(R) = cR
A) S(R) = Ω(R) / kB B) S(R) = ln(kB * Ω(R)) C) S(R) = kB * Ω(R) D) S(R) = kB * ln(Ω(R))
A) ΔF = TΔS(R) B) ΔF = S(R) / T C) ΔF = -TΔS(R) D) ΔF = kBΔS(R) |