A) Velika molekula, sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot. B) En sam atom C) Vrsta kovine D) Majhna anorganska molekula
A) Kondenzacijska polimerizacija B) Razgradnja polimerizacije C) Polimerizacija z odpiranjem obroča D) Adicijska polimerizacija
A) Temperatura, pri kateri polimer razpade B) Temperatura, pri kateri se polimer topi C) Temperatura, pri kateri polimer preide iz steklastega v gumijasto stanje D) Temperatura, pri kateri polimer kristalizira
A) Za zmanjšanje dolžine polimerne verige B) Povečanje mehanske trdnosti in stabilnosti C) Za povečanje topnosti polimerov D) Zmanjšanje gostote polimerov
A) Spodbujanje kristalizacije polimerov B) Za sprožitev razgradnje polimerov C) Za zmanjšanje topnosti polimerov D) Za povečanje mehanske trdnosti in preprečevanje zdrsa polimernih verig
A) Posamezna molekula monomera B) Polimer, sestavljen iz dveh ali več različnih monomerov. C) polimer z eno samo ponavljajočo se enoto D) polimer z visoko stopnjo kristaliničnosti
A) Steklasto stanje velja samo za amorfne polimere. B) Stekleno stanje ne vpliva na lastnosti polimerov C) V steklastem stanju je polimer trd in krhek. D) Stekleno stanje spodbuja prožnost polimerov
A) za izboljšanje ali spreminjanje lastnosti polimerov B) Zmanjšanje trajnosti polimerov C) Za razgradnjo polimernih verig D) Za zmanjšanje prožnosti polimerov
A) Za zvišanje temperature steklastega prehoda B) Za povečanje topnosti polimerov C) Spodbujanje nastajanja majhnih kristaliničnih območij v polimeru D) Za zaviranje prožnosti polimerne verige
A) razložiti termodinamiko polimernih raztopin in mešanic B) Za modeliranje konformacije polimerne verige C) Določanje kinetike razgradnje polimerov D) napovedovanje mehanskih lastnosti polimerov
A) Večja molekulska masa povzroča manjšo elastičnost B) Večja molekulska masa vodi do večje viskoznosti C) Molekulska masa ne vpliva na viskoznost D) Povečana molekulska masa zmanjšuje viskoznost
A) Doi in Edwards B) Flory C) I. M. Lifshitz D) Pierre-Gilles de Gennes
A) Model omejene rotacije B) Idealni modeli verig C) Model verige, ki se obnaša kot črv D) Realni modeli verig
A) Model omejene rotacije B) Veriga s prosto rotacijo C) Model rotacijskih izomerov D) Model verige, ki se obnaša kot črv
A) Boltzmannov faktor, ki temelji na potencialni energiji. B) Položaji minimumov v potencialni energiji rotacije. C) Fiksni kotni položaji, ki so posledica kemične vezi. D) Dolžina obstojnosti.
A) Model nelinijastne elastičnosti za omejeno raztegljivost. B) Model rotacijskih izomerov. C) Model verige s prostimi sklepi. D) Model verige v obliki črvov.
A) Kemiija polimerov B) Fizika kondenzirane snovi C) Statistična fizika D) Termodinamika
A) Usmerjeno gibanje. B) Brownovo gibanje. C) Preprosti naključni koraki. D) Naključni koraki, ki se izogibajo prekrivanju samega sebe.
A) Topilo theta B) Dobro topilo C) Slabo topilo D) Nobena od zgornjih možnosti
A) 3/5 B) 1/4 C) 1/2 D) 1/3
A) Obnaša se kot trdna sfera. B) Ustvari fraktalni objekt. C) Postane idealna veriga. D) Znatno se razširi.
A) Dobro topilo B) Topilo theta C) Slabo topilo D) Nobena od zgornjih možnosti
A) Preprosta naključna hoja. B) Brownovo gibanje. C) Naključna hoja, ki se izogiba samemu sebi. D) Usmerjena hoja.
A) Manj kot 10 nm. B) Približno 50 nm. C) Natančno 25 nm. D) Več kot 100 nm.
A) N/b. B) √N. C) 0. D) bN.
A) x_rms = √bN. B) x_rms = b√N. C) x_rms = bN. D) x_rms = N/b.
A) Eksponencialna porazdelitev B) Binomska porazdelitev C) Gaussova porazdelitev D) Enakomerna porazdelitev
A) ⟨ri ⋅ rj⟩ = Nδij B) ⟨ri ⋅ rj⟩ = b²δij C) ⟨ri ⋅ rj⟩ = R² D) ⟨ri ⋅ rj⟩ = 3b²δij
A) ⟨R ⋅ R⟩ = 3Nb² B) ⟨R ⋅ R⟩ = N²b² C) ⟨R ⋅ R⟩ = b³ D) ⟨R ⋅ R⟩ = Nb
A) Ω(R) = cP(R) B) Ω(R) = cR C) Ω(R) = P(R) / c D) Ω(R) = R / P(R)
A) S(R) = ln(kB * Ω(R)) B) S(R) = kB * ln(Ω(R)) C) S(R) = kB * Ω(R) D) S(R) = Ω(R) / kB
A) ΔF = -TΔS(R) B) ΔF = S(R) / T C) ΔF = kBΔS(R) D) ΔF = TΔS(R) |