A) Velika molekula, sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot. B) Majhna anorganska molekula C) Vrsta kovine D) En sam atom
A) Adicijska polimerizacija B) Kondenzacijska polimerizacija C) Razgradnja polimerizacije D) Polimerizacija z odpiranjem obroča
A) Temperatura, pri kateri polimer kristalizira B) Temperatura, pri kateri polimer razpade C) Temperatura, pri kateri polimer preide iz steklastega v gumijasto stanje D) Temperatura, pri kateri se polimer topi
A) Povečanje mehanske trdnosti in stabilnosti B) Zmanjšanje gostote polimerov C) Za zmanjšanje dolžine polimerne verige D) Za povečanje topnosti polimerov
A) Za zmanjšanje topnosti polimerov B) Za sprožitev razgradnje polimerov C) Spodbujanje kristalizacije polimerov D) Za povečanje mehanske trdnosti in preprečevanje zdrsa polimernih verig
A) polimer z eno samo ponavljajočo se enoto B) Polimer, sestavljen iz dveh ali več različnih monomerov. C) Posamezna molekula monomera D) polimer z visoko stopnjo kristaliničnosti
A) Steklasto stanje velja samo za amorfne polimere. B) Stekleno stanje spodbuja prožnost polimerov C) V steklastem stanju je polimer trd in krhek. D) Stekleno stanje ne vpliva na lastnosti polimerov
A) za izboljšanje ali spreminjanje lastnosti polimerov B) Za razgradnjo polimernih verig C) Zmanjšanje trajnosti polimerov D) Za zmanjšanje prožnosti polimerov
A) Za povečanje topnosti polimerov B) Za zvišanje temperature steklastega prehoda C) Za zaviranje prožnosti polimerne verige D) Spodbujanje nastajanja majhnih kristaliničnih območij v polimeru
A) napovedovanje mehanskih lastnosti polimerov B) Za modeliranje konformacije polimerne verige C) Določanje kinetike razgradnje polimerov D) razložiti termodinamiko polimernih raztopin in mešanic
A) Večja molekulska masa vodi do večje viskoznosti B) Molekulska masa ne vpliva na viskoznost C) Povečana molekulska masa zmanjšuje viskoznost D) Večja molekulska masa povzroča manjšo elastičnost
A) Doi in Edwards B) Pierre-Gilles de Gennes C) Flory D) I. M. Lifshitz
A) Realni modeli verig B) Model verige, ki se obnaša kot črv C) Model omejene rotacije D) Idealni modeli verig
A) Model rotacijskih izomerov B) Model verige, ki se obnaša kot črv C) Model omejene rotacije D) Veriga s prosto rotacijo
A) Dolžina obstojnosti. B) Fiksni kotni položaji, ki so posledica kemične vezi. C) Boltzmannov faktor, ki temelji na potencialni energiji. D) Položaji minimumov v potencialni energiji rotacije.
A) Model nelinijastne elastičnosti za omejeno raztegljivost. B) Model verige v obliki črvov. C) Model rotacijskih izomerov. D) Model verige s prostimi sklepi.
A) Termodinamika B) Fizika kondenzirane snovi C) Statistična fizika D) Kemiija polimerov
A) Brownovo gibanje. B) Preprosti naključni koraki. C) Naključni koraki, ki se izogibajo prekrivanju samega sebe. D) Usmerjeno gibanje.
A) Topilo theta B) Nobena od zgornjih možnosti C) Dobro topilo D) Slabo topilo
A) 3/5 B) 1/4 C) 1/2 D) 1/3
A) Znatno se razširi. B) Ustvari fraktalni objekt. C) Obnaša se kot trdna sfera. D) Postane idealna veriga.
A) Nobena od zgornjih možnosti B) Dobro topilo C) Slabo topilo D) Topilo theta
A) Usmerjena hoja. B) Brownovo gibanje. C) Naključna hoja, ki se izogiba samemu sebi. D) Preprosta naključna hoja.
A) Približno 50 nm. B) Več kot 100 nm. C) Manj kot 10 nm. D) Natančno 25 nm.
A) 0. B) √N. C) bN. D) N/b.
A) x_rms = bN. B) x_rms = N/b. C) x_rms = √bN. D) x_rms = b√N.
A) Gaussova porazdelitev B) Binomska porazdelitev C) Enakomerna porazdelitev D) Eksponencialna porazdelitev
A) ⟨ri ⋅ rj⟩ = b²δij B) ⟨ri ⋅ rj⟩ = 3b²δij C) ⟨ri ⋅ rj⟩ = R² D) ⟨ri ⋅ rj⟩ = Nδij
A) ⟨R ⋅ R⟩ = N²b² B) ⟨R ⋅ R⟩ = b³ C) ⟨R ⋅ R⟩ = Nb D) ⟨R ⋅ R⟩ = 3Nb²
A) Ω(R) = P(R) / c B) Ω(R) = cP(R) C) Ω(R) = R / P(R) D) Ω(R) = cR
A) S(R) = Ω(R) / kB B) S(R) = kB * Ω(R) C) S(R) = ln(kB * Ω(R)) D) S(R) = kB * ln(Ω(R))
A) ΔF = S(R) / T B) ΔF = -TΔS(R) C) ΔF = kBΔS(R) D) ΔF = TΔS(R) |