A) Majhna anorganska molekula B) Vrsta kovine C) Velika molekula, sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot. D) En sam atom
A) Adicijska polimerizacija B) Razgradnja polimerizacije C) Polimerizacija z odpiranjem obroča D) Kondenzacijska polimerizacija
A) Temperatura, pri kateri se polimer topi B) Temperatura, pri kateri polimer kristalizira C) Temperatura, pri kateri polimer razpade D) Temperatura, pri kateri polimer preide iz steklastega v gumijasto stanje
A) Za zmanjšanje dolžine polimerne verige B) Povečanje mehanske trdnosti in stabilnosti C) Za povečanje topnosti polimerov D) Zmanjšanje gostote polimerov
A) Za sprožitev razgradnje polimerov B) Spodbujanje kristalizacije polimerov C) Za povečanje mehanske trdnosti in preprečevanje zdrsa polimernih verig D) Za zmanjšanje topnosti polimerov
A) polimer z visoko stopnjo kristaliničnosti B) polimer z eno samo ponavljajočo se enoto C) Posamezna molekula monomera D) Polimer, sestavljen iz dveh ali več različnih monomerov.
A) Steklasto stanje velja samo za amorfne polimere. B) Stekleno stanje spodbuja prožnost polimerov C) V steklastem stanju je polimer trd in krhek. D) Stekleno stanje ne vpliva na lastnosti polimerov
A) Zmanjšanje trajnosti polimerov B) za izboljšanje ali spreminjanje lastnosti polimerov C) Za razgradnjo polimernih verig D) Za zmanjšanje prožnosti polimerov
A) Za povečanje topnosti polimerov B) Spodbujanje nastajanja majhnih kristaliničnih območij v polimeru C) Za zvišanje temperature steklastega prehoda D) Za zaviranje prožnosti polimerne verige
A) napovedovanje mehanskih lastnosti polimerov B) Določanje kinetike razgradnje polimerov C) Za modeliranje konformacije polimerne verige D) razložiti termodinamiko polimernih raztopin in mešanic
A) Večja molekulska masa vodi do večje viskoznosti B) Molekulska masa ne vpliva na viskoznost C) Večja molekulska masa povzroča manjšo elastičnost D) Povečana molekulska masa zmanjšuje viskoznost
A) Flory B) Pierre-Gilles de Gennes C) I. M. Lifshitz D) Doi in Edwards
A) Realni modeli verig B) Idealni modeli verig C) Model verige, ki se obnaša kot črv D) Model omejene rotacije
A) Model verige, ki se obnaša kot črv B) Model omejene rotacije C) Model rotacijskih izomerov D) Veriga s prosto rotacijo
A) Položaji minimumov v potencialni energiji rotacije. B) Dolžina obstojnosti. C) Boltzmannov faktor, ki temelji na potencialni energiji. D) Fiksni kotni položaji, ki so posledica kemične vezi.
A) Model nelinijastne elastičnosti za omejeno raztegljivost. B) Model verige s prostimi sklepi. C) Model verige v obliki črvov. D) Model rotacijskih izomerov.
A) Statistična fizika B) Kemiija polimerov C) Termodinamika D) Fizika kondenzirane snovi
A) Preprosti naključni koraki. B) Naključni koraki, ki se izogibajo prekrivanju samega sebe. C) Brownovo gibanje. D) Usmerjeno gibanje.
A) Topilo theta B) Nobena od zgornjih možnosti C) Dobro topilo D) Slabo topilo
A) 1/3 B) 1/2 C) 1/4 D) 3/5
A) Postane idealna veriga. B) Znatno se razširi. C) Ustvari fraktalni objekt. D) Obnaša se kot trdna sfera.
A) Slabo topilo B) Dobro topilo C) Topilo theta D) Nobena od zgornjih možnosti
A) Preprosta naključna hoja. B) Brownovo gibanje. C) Usmerjena hoja. D) Naključna hoja, ki se izogiba samemu sebi.
A) Približno 50 nm. B) Več kot 100 nm. C) Manj kot 10 nm. D) Natančno 25 nm.
A) √N. B) 0. C) N/b. D) bN.
A) x_rms = bN. B) x_rms = b√N. C) x_rms = N/b. D) x_rms = √bN.
A) Enakomerna porazdelitev B) Eksponencialna porazdelitev C) Gaussova porazdelitev D) Binomska porazdelitev
A) ⟨ri ⋅ rj⟩ = R² B) ⟨ri ⋅ rj⟩ = 3b²δij C) ⟨ri ⋅ rj⟩ = b²δij D) ⟨ri ⋅ rj⟩ = Nδij
A) ⟨R ⋅ R⟩ = b³ B) ⟨R ⋅ R⟩ = Nb C) ⟨R ⋅ R⟩ = N²b² D) ⟨R ⋅ R⟩ = 3Nb²
A) Ω(R) = cR B) Ω(R) = R / P(R) C) Ω(R) = P(R) / c D) Ω(R) = cP(R)
A) S(R) = kB * ln(Ω(R)) B) S(R) = kB * Ω(R) C) S(R) = ln(kB * Ω(R)) D) S(R) = Ω(R) / kB
A) ΔF = -TΔS(R) B) ΔF = TΔS(R) C) ΔF = kBΔS(R) D) ΔF = S(R) / T |