A) Povečanje kompleksnosti izdelkov. B) Osredotočanje zgolj na tehnične lastnosti. C) Izdelki so vizualno privlačni. D) Ustvariti izdelke, ki jih je enostavno in prijetno uporabljati.
A) Postopek za ustvarjanje prototipov. B) Metoda, ki se uporablja za ocenjevanje izdelka s preizkušanjem pri resničnih uporabnikih. C) Metoda za raziskovanje trga. D) Analiza kode za iskanje napak.
A) Postavitev žičnega okvirja. B) Pot, ki jo uporabnik opravi za dokončanje naloge v izdelku. C) Grafični uporabniški vmesnik. D) Časovni razpored projekta.
A) ugotavljanje morebitnih težav z uporabnostjo na podlagi uveljavljenih načel oblikovanja. B) Če želite opraviti uporabniško testiranje. C) Ocenjevanje vizualne privlačnosti izdelka. D) zbiranje idej za nove funkcije.
A) dajanje prednosti estetiki pred uporabnostjo. B) Osredotočanje na tehnične specifikacije. C) razumevanje in vživljanje v potrebe in občutke uporabnikov. D) Da bi se izognili povratnim informacijam uporabnikov.
A) Prednost funkcionalnosti pred estetiko. B) Osredotočanje zgolj na tehnične specifikacije. C) Oblikovanje vizualnih in interaktivnih elementov izdelka, s katerimi uporabniki komunicirajo. D) Če želite preskočiti fazo izdelave prototipa.
A) Zastarel trend oblikovanja. B) Strategija trženja. C) Naključni element oblikovanja. D) Ponavljajoča se rešitev pogostega oblikovalskega problema.
A) Za zmedo uporabnikov. B) Da bi izdelek postal zahtevnejši za uporabo. C) Uporabnikom zagotoviti znane in predvidljive izkušnje. D) omejevanje ustvarjalnosti pri oblikovanju.
A) Pisanje besedil. B) Grafično oblikovanje. C) Informacijska arhitektura. D) Razvoj zaledja.
A) Da bi bil izdelek bolj zapleten. B) Če želite preskočiti fazo načrtovanja. C) Podaljšanje časa razvoja. D) potrjevanje odločitev o zasnovi, ugotavljanje težav in izboljšanje zadovoljstva uporabnikov.
A) Ustvarjanje uporabniških osebnosti. B) Tehnika kodiranja. C) Postopek za razumevanje vedenja in čustev uporabnikov z vizualno predstavitvijo. D) Metoda testiranja uporabnosti.
A) Omejiti ustvarjalnost. B) Ohranjanje doslednosti oblikovnih elementov v celotnem izdelku. C) Če želite preskočiti fazo izdelave prototipa. D) ignoriranje povratnih informacij uporabnikov.
A) Posamezen element oblikovanja. B) Zbirka komponent za večkratno uporabo in smernic za dosledno oblikovanje izdelkov. C) Strategija trženja. D) Končni rezultat oblikovanja.
A) Naloga je širši cilj, medtem ko je cilj uporabnika določeno dejanje. B) Cilj uporabnika je pomembnejši od naloge. C) Cilj uporabnika je širši cilj, medtem ko je naloga specifično dejanje za dosego tega cilja. D) Razlike ni.
A) Osredotočiti se na tehnične specifikacije. B) Ignoriranje uporabniških nastavitev. C) predstavitev potreb, vedenja in ciljev uporabnikov med procesom oblikovanja. D) omejevanje ustvarjalnosti pri oblikovanju.
A) Primerjava dveh različic zasnove, da bi ugotovili, katera je boljša. B) Če želite povečati število funkcij. C) Osredotočanje zgolj na estetiko. D) Če želite preskočiti fazo uporabniškega testiranja.
A) zmanjšanje zadovoljstva uporabnikov. B) ugotavljanje težav, izboljšanje uporabnosti in izpolnjevanje potreb uporabnikov. C) dajanje prednosti estetiki pred funkcionalnostjo. D) Omejitev sprememb zasnove.
A) Zanka vizualnih povratnih informacij. B) Postopek zbiranja povratnih informacij od uporabnikov, uvajanja izboljšav in ponavljanja cikla. C) Neupoštevanje povratnih informacij uporabnikov. D) Zadnja faza pred izdajo izdelka. |