A) Ustvariti izdelke, ki jih je enostavno in prijetno uporabljati. B) Povečanje kompleksnosti izdelkov. C) Osredotočanje zgolj na tehnične lastnosti. D) Izdelki so vizualno privlačni.
A) Analiza kode za iskanje napak. B) Metoda za raziskovanje trga. C) Postopek za ustvarjanje prototipov. D) Metoda, ki se uporablja za ocenjevanje izdelka s preizkušanjem pri resničnih uporabnikih.
A) Grafični uporabniški vmesnik. B) Časovni razpored projekta. C) Postavitev žičnega okvirja. D) Pot, ki jo uporabnik opravi za dokončanje naloge v izdelku.
A) zbiranje idej za nove funkcije. B) ugotavljanje morebitnih težav z uporabnostjo na podlagi uveljavljenih načel oblikovanja. C) Če želite opraviti uporabniško testiranje. D) Ocenjevanje vizualne privlačnosti izdelka.
A) Osredotočanje na tehnične specifikacije. B) razumevanje in vživljanje v potrebe in občutke uporabnikov. C) dajanje prednosti estetiki pred uporabnostjo. D) Da bi se izognili povratnim informacijam uporabnikov.
A) Če želite preskočiti fazo izdelave prototipa. B) Oblikovanje vizualnih in interaktivnih elementov izdelka, s katerimi uporabniki komunicirajo. C) Prednost funkcionalnosti pred estetiko. D) Osredotočanje zgolj na tehnične specifikacije.
A) Ponavljajoča se rešitev pogostega oblikovalskega problema. B) Zastarel trend oblikovanja. C) Naključni element oblikovanja. D) Strategija trženja.
A) Za zmedo uporabnikov. B) Da bi izdelek postal zahtevnejši za uporabo. C) omejevanje ustvarjalnosti pri oblikovanju. D) Uporabnikom zagotoviti znane in predvidljive izkušnje.
A) Informacijska arhitektura. B) Grafično oblikovanje. C) Pisanje besedil. D) Razvoj zaledja.
A) Če želite preskočiti fazo načrtovanja. B) Da bi bil izdelek bolj zapleten. C) potrjevanje odločitev o zasnovi, ugotavljanje težav in izboljšanje zadovoljstva uporabnikov. D) Podaljšanje časa razvoja.
A) Ustvarjanje uporabniških osebnosti. B) Metoda testiranja uporabnosti. C) Tehnika kodiranja. D) Postopek za razumevanje vedenja in čustev uporabnikov z vizualno predstavitvijo.
A) Ohranjanje doslednosti oblikovnih elementov v celotnem izdelku. B) Če želite preskočiti fazo izdelave prototipa. C) ignoriranje povratnih informacij uporabnikov. D) Omejiti ustvarjalnost.
A) Končni rezultat oblikovanja. B) Strategija trženja. C) Posamezen element oblikovanja. D) Zbirka komponent za večkratno uporabo in smernic za dosledno oblikovanje izdelkov.
A) Razlike ni. B) Cilj uporabnika je širši cilj, medtem ko je naloga specifično dejanje za dosego tega cilja. C) Naloga je širši cilj, medtem ko je cilj uporabnika določeno dejanje. D) Cilj uporabnika je pomembnejši od naloge.
A) omejevanje ustvarjalnosti pri oblikovanju. B) predstavitev potreb, vedenja in ciljev uporabnikov med procesom oblikovanja. C) Ignoriranje uporabniških nastavitev. D) Osredotočiti se na tehnične specifikacije.
A) Če želite povečati število funkcij. B) Osredotočanje zgolj na estetiko. C) Če želite preskočiti fazo uporabniškega testiranja. D) Primerjava dveh različic zasnove, da bi ugotovili, katera je boljša.
A) ugotavljanje težav, izboljšanje uporabnosti in izpolnjevanje potreb uporabnikov. B) zmanjšanje zadovoljstva uporabnikov. C) dajanje prednosti estetiki pred funkcionalnostjo. D) Omejitev sprememb zasnove.
A) Postopek zbiranja povratnih informacij od uporabnikov, uvajanja izboljšav in ponavljanja cikla. B) Zadnja faza pred izdajo izdelka. C) Zanka vizualnih povratnih informacij. D) Neupoštevanje povratnih informacij uporabnikov. |