A) Povečanje kompleksnosti izdelkov. B) Ustvariti izdelke, ki jih je enostavno in prijetno uporabljati. C) Izdelki so vizualno privlačni. D) Osredotočanje zgolj na tehnične lastnosti.
A) Metoda, ki se uporablja za ocenjevanje izdelka s preizkušanjem pri resničnih uporabnikih. B) Metoda za raziskovanje trga. C) Postopek za ustvarjanje prototipov. D) Analiza kode za iskanje napak.
A) Časovni razpored projekta. B) Pot, ki jo uporabnik opravi za dokončanje naloge v izdelku. C) Postavitev žičnega okvirja. D) Grafični uporabniški vmesnik.
A) zbiranje idej za nove funkcije. B) Ocenjevanje vizualne privlačnosti izdelka. C) ugotavljanje morebitnih težav z uporabnostjo na podlagi uveljavljenih načel oblikovanja. D) Če želite opraviti uporabniško testiranje.
A) razumevanje in vživljanje v potrebe in občutke uporabnikov. B) Da bi se izognili povratnim informacijam uporabnikov. C) Osredotočanje na tehnične specifikacije. D) dajanje prednosti estetiki pred uporabnostjo.
A) Če želite preskočiti fazo izdelave prototipa. B) Osredotočanje zgolj na tehnične specifikacije. C) Oblikovanje vizualnih in interaktivnih elementov izdelka, s katerimi uporabniki komunicirajo. D) Prednost funkcionalnosti pred estetiko.
A) Ponavljajoča se rešitev pogostega oblikovalskega problema. B) Zastarel trend oblikovanja. C) Naključni element oblikovanja. D) Strategija trženja.
A) Uporabnikom zagotoviti znane in predvidljive izkušnje. B) omejevanje ustvarjalnosti pri oblikovanju. C) Za zmedo uporabnikov. D) Da bi izdelek postal zahtevnejši za uporabo.
A) Grafično oblikovanje. B) Pisanje besedil. C) Razvoj zaledja. D) Informacijska arhitektura.
A) Če želite preskočiti fazo načrtovanja. B) potrjevanje odločitev o zasnovi, ugotavljanje težav in izboljšanje zadovoljstva uporabnikov. C) Podaljšanje časa razvoja. D) Da bi bil izdelek bolj zapleten.
A) Postopek za razumevanje vedenja in čustev uporabnikov z vizualno predstavitvijo. B) Metoda testiranja uporabnosti. C) Ustvarjanje uporabniških osebnosti. D) Tehnika kodiranja.
A) Ohranjanje doslednosti oblikovnih elementov v celotnem izdelku. B) Omejiti ustvarjalnost. C) Če želite preskočiti fazo izdelave prototipa. D) ignoriranje povratnih informacij uporabnikov.
A) Posamezen element oblikovanja. B) Končni rezultat oblikovanja. C) Zbirka komponent za večkratno uporabo in smernic za dosledno oblikovanje izdelkov. D) Strategija trženja.
A) Cilj uporabnika je pomembnejši od naloge. B) Naloga je širši cilj, medtem ko je cilj uporabnika določeno dejanje. C) Razlike ni. D) Cilj uporabnika je širši cilj, medtem ko je naloga specifično dejanje za dosego tega cilja.
A) omejevanje ustvarjalnosti pri oblikovanju. B) Osredotočiti se na tehnične specifikacije. C) Ignoriranje uporabniških nastavitev. D) predstavitev potreb, vedenja in ciljev uporabnikov med procesom oblikovanja.
A) Če želite povečati število funkcij. B) Če želite preskočiti fazo uporabniškega testiranja. C) Osredotočanje zgolj na estetiko. D) Primerjava dveh različic zasnove, da bi ugotovili, katera je boljša.
A) zmanjšanje zadovoljstva uporabnikov. B) Omejitev sprememb zasnove. C) ugotavljanje težav, izboljšanje uporabnosti in izpolnjevanje potreb uporabnikov. D) dajanje prednosti estetiki pred funkcionalnostjo.
A) Zanka vizualnih povratnih informacij. B) Neupoštevanje povratnih informacij uporabnikov. C) Postopek zbiranja povratnih informacij od uporabnikov, uvajanja izboljšav in ponavljanja cikla. D) Zadnja faza pred izdajo izdelka. |