A) ugotavljanje, ali je dovolj dokazov za zavrnitev ničelne hipoteze. B) Povzetek podatkov z uporabo zbirne statistike. C) Vizualizacija podatkov z grafi. D) Izračun verjetnosti dogodka.
A) Metoda za odkrivanje odstopanj v podatkih. B) Vrsta testiranja statističnih hipotez. C) navaja, da se vzorčna porazdelitev vzorčnih povprečij z večanjem velikosti vzorca približuje normalni porazdelitvi. D) Opisuje razpršenost podatkovnih točk v naboru podatkov.
A) Kadar ničelna hipoteza ni zavrnjena, vendar je napačna. B) Ko je ničelna hipoteza zavrnjena, vendar je dejansko resnična. C) Vrsta preoblikovanja podatkov. D) Napaka pri izračunu v statistični analizi.
A) Ko je ničelna hipoteza zavrnjena in je resnična. B) Kadar ničelna hipoteza ni zavrnjena, vendar je dejansko napačna. C) Vrsta tehnike vzorčenja. D) Statistično merilo povezanosti.
A) Razlika med največjo in najmanjšo vrednostjo v naboru podatkov. B) Merilo moči in smeri linearne povezave med dvema spremenljivkama. C) Vrsta tehnike vizualizacije podatkov. D) Verjetnost nastanka dogodka.
A) Analiza razmerja med odvisno spremenljivko in eno ali več neodvisnimi spremenljivkami. B) Povzetek podatkov z uporabo opisne statistike. C) Določanje načina porazdelitve. D) Izračun povprečne vrednosti nabora podatkov.
A) Srednja vrednost v nizu urejenih podatkovnih točk. B) Vsota vseh vrednosti podatkov, deljena s številom vrednosti. C) Povprečje kvadratnih razlik od povprečja. D) Razpon vrednosti v naboru podatkov.
A) Standardni odklon B) Povprečje C) Korelacijski koeficient D) Odstopanje
A) Srednja vrednost v razvrščenem naboru podatkov. B) Razlika med največjo in najmanjšo vrednostjo. C) Vrednost, ki se najpogosteje pojavlja v naboru podatkov. D) Povprečje vseh vrednosti v naboru podatkov.
A) Število vrednosti v naboru podatkov. B) Vsota vseh vrednosti v naboru podatkov. C) Razlika med največjo in najmanjšo vrednostjo v naboru podatkov. D) Povprečje vseh vrednosti v naboru podatkov.
A) Verjetnost zavrnitve napačne ničelne hipoteze. B) Raven pomembnosti za preverjanje hipotez. C) Moč razmerja med spremenljivkami. D) Interval zaupanja za oceno parametra.
A) 99.7% B) 50% C) 68% D) 95%
A) Prisotnost izstopajočih vrednosti v naboru podatkov. B) Stopnja asimetrije porazdelitve podatkov. C) Razmerje med dvema spremenljivkama. D) Razpon podatkovnih točk od povprečja.
A) Merilo moči odnosa. B) Izjava, da med spremenljivkami obstaja pomembna razlika. C) Izjava, da med spremenljivkami ni pomembne razlike ali povezave. D) Zaključek na podlagi statistične analize.
A) Srednja vrednost v razvrščenem naboru podatkov. B) Največja vrednost v naboru podatkov. C) Povprečje vseh vrednosti v naboru podatkov. D) Merilo razpršenosti podatkovnih točk okoli povprečja.
A) Regresijska analiza B) Test Chi-kvadrat C) T-test D) ANOVA
A) Regresijska analiza B) T-test C) ANOVA D) Mann-Whitneyjev U test
A) ANOVA B) Regresijska analiza C) t-test D) Test Chi-kvadrat
A) Povprečje vseh podatkovnih točk v naboru podatkov. B) Razpon vrednosti v naboru podatkov. C) Vrednost, pod katero pade določen odstotek opazovanj v skupini. D) Varianca nabora podatkov.
A) Tehnika vzorčenja, pri kateri ima vsak član populacije znano in neničelno možnost, da bo izbran v vzorec. B) Nestatistična metoda zbiranja podatkov. C) Tehnika vzorčenja, pri kateri se posamezniki izbirajo na podlagi priročnosti. D) Tehnika vzorčenja, ki temelji na naključni izbiri posameznikov.
A) Eksponentni B) Normalno C) Poisson D) Binomski
A) Merilna pristranskost B) Napaka pri vzorčenju C) Pristranskost pri odzivanju D) Izbirna pristranskost
A) Izračun intervalov zaupanja. B) Izračun povprečne vrednosti nabora podatkov. C) Preverjanje korelacij med spremenljivkami. D) Vizualizacija porazdelitve nabora podatkov in prepoznavanje izstopajočih vrednosti.
A) Odstopanje B) Povprečje C) Mediana D) Način
A) Ugotoviti, ali obstaja pomembna povezava med dvema kategoričnima spremenljivkama. B) Iskanje srednje vrednosti nabora podatkov. C) Analiza razmerja med odvisno in neodvisno spremenljivko. D) Izračun korelacijskega koeficienta. |