A) Ksenofobija B) Etnocentrizem C) Kulturna asimilacija D) Kulturni relativizem
A) Ponovna naselitev beguncev B) Emigracija C) Migracija D) Priseljevanje
A) Diskriminacija B) Segregacija C) Akulturacija D) Predsodki
A) Priseljevanje B) Asimilacija C) Naturalizacija D) Emigracija
A) Homogena družba B) Zaprta družba C) Večkulturna družba D) Družba talilnega lonca
A) Družbeni razred B) Verska skupina C) Rasna skupina D) Etnična skupina
A) Akulturacija B) Integracija C) Asimilacija D) Segregacija
A) favoriziranje znotraj skupine B) Integracija C) Asimilacija D) Segregacija
A) Za podelitev državljanstva vsem ženskam, poročenim z ameriškimi moškami. B) Za spodbujanje večjega števila priseljencev iz Evrope. C) Za uvedbo strogih kvot za priseljence, ki vstopajo v državo. D) Za spodbujanje multikulturalizma.
A) Odvisnost od očeta ali moža za pridobitev državljanstva. B) Socialna povezanost. C) Nadnacionalnost. D) Asimilacija.
A) Imigranti so bili gledani z vse večjo sovražnostjo. B) Percepcije so se skozi celo stoletje ohranile večinoma nespremenjene. C) Imigranti so bili vedno bolj označevani kot nevarni. D) Imigranti so začeli biti videti kot korist, namesto kot 'odvzemalci delovnih mest' ali 'kriminalci'.
A) Informacije in stiki, ki posameznikom pomagajo izkoristiti družbene mreže. B) Finančno bogastvo, ki ga priseljenci prinesejo v državo, v katero migrirajo. C) Kulturna dediščina, ki jo priseljenci ohranjajo iz svojih izvornih držav. D) Pravna dokumentacija, potrebna za priseljevanje.
A) Samo Evropa. B) Azija, Bližnji vzhod in Latinska Amerika. C) Evropa in Afrika. D) Severna Amerika in Avstralija.
A) Ekonomske recesije. B) Napadi na Svetovni trgovinski center in Pentagon. C) Konec druge svetovne vojne. D) Imigracijski zakon iz leta 1924.
A) Teorija družbenega konflikta. B) Strukturni funkcionalizem. C) Postkolonializem. D) Simbolni interakcionizem.
A) Vplivi na družbene institucije in stopnje integracije. B) Individualne izkušnje migrantov. C) Ohranjanje kulturne dediščine. D) Procesi marginalizacije.
A) Da bi ohranile svoje tradicionalne kulturne prakse. B) Da bi se izognile asimilaciji v ameriško kulturo. C) Da bi protestirale proti omejevalnim migracijskim zakonodajam. D) Kot strategijo za pridobitev državljanstva zaradi odvisnosti od moških družinskih članov.
A) Polna integracija v državo gostiteljico. B) Osredotočenost izključno na ekonomsko migracijo. C) Popolna zavrnitev svoje domovine. D) Ohranjanje povezav preko nacionalnih mej.
A) Prva generacija. B) Druga generacija. C) Tretja generacija. D) Četrta generacija.
A) Tretja generacija. B) Prva generacija. C) Druga generacija. D) Vse generacije enako.
A) Tretja generacija je imela močne čustvene vezi z "etnično pripadnostjo". B) Tretja generacija je zavračala svojo etnično identiteto. C) Obe generaciji nista imeli interesa za etnično pripadnost. D) Tretja generacija je dajala prednost ekonomskemu uspehu pred etnično pripadnostjo.
A) Spodbujanje sodelovanja in harmonije med posamezniki. B) Zagotavljanje porazdelitve virov na podlagi zaslug. C) Tekma med različnimi interesi. D) Ohranjanje kulturnih tradicij.
A) Povzročila bo takojšnjo povečanje stopnje kriminala. B) Povzročila bo, da vsi migranti izgubijo svojo kulturno identiteto. C) Spremenila bo kulturo avtohtonega prebivalstva države. D) Povsem odpravila bo gospodarsko konkurenco.
A) Transnacionalizem B) Ekonomska migracija C) Kulturna asimilacija D) Socialna stratifikacija |