A) Fizika mineralov B) Kristalografija C) Geofizika D) Mineralogija
A) Luster B) Trdota C) Razcep D) Gostota
A) Zlom B) Razcep C) Vztrajnost D) Trdota
A) Granularni B) Conchoidal C) Vlaknata D) Gladko
A) Prednostna usmerjenost B) Občutljivost na svetlobo C) Polimorfizem D) Effervescence
A) Vztrajnost B) Kristalna struktura C) Krhkost D) Luster
A) Vztrajnost B) Trdota C) Razcep D) Gostota
A) Površinske spremembe B) Fazni prehod C) Trdna raztopina D) Pseudomorfizem
A) Veda o materialih, ki sestavljajo notranjost planetov, zlasti Zemlje. B) Študij površinskih kamninskih formacij in njihovih lastnosti. C) Raziskovanje mineralov zunaj Zemlje. D) Analiza atmosferskih pojavov na Zemlji.
A) Petrofizika B) Seizmologija C) Geofizika D) Geokemija
A) Meritve pri visokem tlaku B) Meritve pri nizki temperaturi C) Meritve elektromagnetnega polja D) Meritve površinske napetosti
A) Hidravlična stiskalnica B) Diamantna tlačna celica C) Pritisna naprava z več tlačnimi ploščami D) Naprava za udarni tlak
A) Ne omogoča doseganja visokih tlakov. B) Zahteva velike vzorce. C) Ne more se uporabljati z vzorci v trdni obliki. D) Tlak ni enakomeren in ni adiabatičen, kar povzroča segrevanje vzorca.
A) Interpretacija pogojev poskusa glede na odnose med tlakom in gostoto. B) Določanje kemične sestave vzorca. C) Izračunavanje hitrosti zvoka v materialu. D) Merjenje sprememb temperature med poskusom.
A) Kawai in Endo na Japonskem B) Einstein in Bohr v Nemčiji C) Curie in Pierre na Franciji D) Marshall in Smith v ZDA
A) Ne potrebujejo peči. B) Izvajana sila je stabilna, kar omogoča nadzorovano segrevanje. C) Zmogajo višje pritiske kot diamantne stiskalnice. D) So manjši in lažji za uporabo.
A) 50 GPa in temperature okoli 1500 °C. B) 10 GPa in temperature pod 1000 °C. C) 3.000.000 atmosfer in temperature do 5000 °C. D) Približno 28 GPa (globina 840 km) in temperature nad 2300 °C.
A) Uporaba večjih hidravličnih stiskalnic. B) Diamantni utripniki, sintrani in odporni na pritiske, ki dosežejo do 90 GPa. C) Vključevanje tehnik udarnega stiskanja. D) Uporaba utripnikov iz volframovega karbida z izboljšano zasnovo.
A) Do 28 GPa. B) Približno 10.000 atmosfer. C) Preko 3.000.000 atmosfer (300 gigapascalov). D) Manj kot 100 gigapascalov.
A) Simulirajo pogoje, ki se najdejo v vesolju. B) Posnemajo atmosferski tlak na površju Zemlje. C) Ker lahko dosežejo tlak, ki presega 300 gigapaskalov, kar je višje od tlaka v jedru Zemlje. D) Uporabljajo se za proučevanje pojavov, ki se pojavljajo pri nizkih tlakih.
A) Nd:YAG ali CO2 laserji B) HeNe laserji C) Optični laserji D) Diodni laserji
A) Debyejev γ, parameter Grünheisen. B) Toplinska kapaciteta pri konstantnem volumnu. C) Sprememba tlaka glede na temperaturo. D) Volumen materiala.
A) Erskine Williamson B) Leason Adams C) Francis Birch D) Percy Bridgman |