A) Fizika mineralov B) Mineralogija C) Geofizika D) Kristalografija
A) Gostota B) Razcep C) Luster D) Trdota
A) Trdota B) Vztrajnost C) Zlom D) Razcep
A) Vlaknata B) Gladko C) Conchoidal D) Granularni
A) Občutljivost na svetlobo B) Prednostna usmerjenost C) Polimorfizem D) Effervescence
A) Kristalna struktura B) Vztrajnost C) Krhkost D) Luster
A) Gostota B) Razcep C) Vztrajnost D) Trdota
A) Površinske spremembe B) Pseudomorfizem C) Trdna raztopina D) Fazni prehod
A) Veda o materialih, ki sestavljajo notranjost planetov, zlasti Zemlje. B) Študij površinskih kamninskih formacij in njihovih lastnosti. C) Raziskovanje mineralov zunaj Zemlje. D) Analiza atmosferskih pojavov na Zemlji.
A) Seizmologija B) Geofizika C) Petrofizika D) Geokemija
A) Meritve elektromagnetnega polja B) Meritve pri visokem tlaku C) Meritve pri nizki temperaturi D) Meritve površinske napetosti
A) Hidravlična stiskalnica B) Naprava za udarni tlak C) Diamantna tlačna celica D) Pritisna naprava z več tlačnimi ploščami
A) Ne omogoča doseganja visokih tlakov. B) Tlak ni enakomeren in ni adiabatičen, kar povzroča segrevanje vzorca. C) Zahteva velike vzorce. D) Ne more se uporabljati z vzorci v trdni obliki.
A) Merjenje sprememb temperature med poskusom. B) Interpretacija pogojev poskusa glede na odnose med tlakom in gostoto. C) Določanje kemične sestave vzorca. D) Izračunavanje hitrosti zvoka v materialu.
A) Curie in Pierre na Franciji B) Kawai in Endo na Japonskem C) Marshall in Smith v ZDA D) Einstein in Bohr v Nemčiji
A) Zmogajo višje pritiske kot diamantne stiskalnice. B) So manjši in lažji za uporabo. C) Izvajana sila je stabilna, kar omogoča nadzorovano segrevanje. D) Ne potrebujejo peči.
A) 50 GPa in temperature okoli 1500 °C. B) Približno 28 GPa (globina 840 km) in temperature nad 2300 °C. C) 10 GPa in temperature pod 1000 °C. D) 3.000.000 atmosfer in temperature do 5000 °C.
A) Uporaba večjih hidravličnih stiskalnic. B) Diamantni utripniki, sintrani in odporni na pritiske, ki dosežejo do 90 GPa. C) Vključevanje tehnik udarnega stiskanja. D) Uporaba utripnikov iz volframovega karbida z izboljšano zasnovo.
A) Do 28 GPa. B) Približno 10.000 atmosfer. C) Manj kot 100 gigapascalov. D) Preko 3.000.000 atmosfer (300 gigapascalov).
A) Posnemajo atmosferski tlak na površju Zemlje. B) Simulirajo pogoje, ki se najdejo v vesolju. C) Ker lahko dosežejo tlak, ki presega 300 gigapaskalov, kar je višje od tlaka v jedru Zemlje. D) Uporabljajo se za proučevanje pojavov, ki se pojavljajo pri nizkih tlakih.
A) Nd:YAG ali CO2 laserji B) HeNe laserji C) Optični laserji D) Diodni laserji
A) Toplinska kapaciteta pri konstantnem volumnu. B) Debyejev γ, parameter Grünheisen. C) Volumen materiala. D) Sprememba tlaka glede na temperaturo.
A) Leason Adams B) Francis Birch C) Erskine Williamson D) Percy Bridgman |