![]()
A) Kristalografija B) Geofizika C) Fizika mineralov D) Mineralogija
A) Gostota B) Trdota C) Razcep D) Luster
A) Trdota B) Razcep C) Vztrajnost D) Zlom
A) Granularni B) Conchoidal C) Vlaknata D) Gladko
A) Občutljivost na svetlobo B) Prednostna usmerjenost C) Effervescence D) Polimorfizem
A) Luster B) Krhkost C) Kristalna struktura D) Vztrajnost
A) Vztrajnost B) Razcep C) Trdota D) Gostota
A) Fazni prehod B) Površinske spremembe C) Pseudomorfizem D) Trdna raztopina
A) Veda o materialih, ki sestavljajo notranjost planetov, zlasti Zemlje. B) Analiza atmosferskih pojavov na Zemlji. C) Študij površinskih kamninskih formacij in njihovih lastnosti. D) Raziskovanje mineralov zunaj Zemlje.
A) Seizmologija B) Geokemija C) Petrofizika D) Geofizika
A) Meritve elektromagnetnega polja B) Meritve površinske napetosti C) Meritve pri nizki temperaturi D) Meritve pri visokem tlaku
A) Naprava za udarni tlak B) Diamantna tlačna celica C) Pritisna naprava z več tlačnimi ploščami D) Hidravlična stiskalnica
A) Ne more se uporabljati z vzorci v trdni obliki. B) Ne omogoča doseganja visokih tlakov. C) Zahteva velike vzorce. D) Tlak ni enakomeren in ni adiabatičen, kar povzroča segrevanje vzorca.
A) Interpretacija pogojev poskusa glede na odnose med tlakom in gostoto. B) Merjenje sprememb temperature med poskusom. C) Izračunavanje hitrosti zvoka v materialu. D) Določanje kemične sestave vzorca.
A) Einstein in Bohr v Nemčiji B) Curie in Pierre na Franciji C) Kawai in Endo na Japonskem D) Marshall in Smith v ZDA
A) Izvajana sila je stabilna, kar omogoča nadzorovano segrevanje. B) So manjši in lažji za uporabo. C) Zmogajo višje pritiske kot diamantne stiskalnice. D) Ne potrebujejo peči.
A) 3.000.000 atmosfer in temperature do 5000 °C. B) 10 GPa in temperature pod 1000 °C. C) Približno 28 GPa (globina 840 km) in temperature nad 2300 °C. D) 50 GPa in temperature okoli 1500 °C.
A) Diamantni utripniki, sintrani in odporni na pritiske, ki dosežejo do 90 GPa. B) Uporaba večjih hidravličnih stiskalnic. C) Vključevanje tehnik udarnega stiskanja. D) Uporaba utripnikov iz volframovega karbida z izboljšano zasnovo.
A) Manj kot 100 gigapascalov. B) Približno 10.000 atmosfer. C) Do 28 GPa. D) Preko 3.000.000 atmosfer (300 gigapascalov).
A) Uporabljajo se za proučevanje pojavov, ki se pojavljajo pri nizkih tlakih. B) Posnemajo atmosferski tlak na površju Zemlje. C) Simulirajo pogoje, ki se najdejo v vesolju. D) Ker lahko dosežejo tlak, ki presega 300 gigapaskalov, kar je višje od tlaka v jedru Zemlje.
A) Nd:YAG ali CO2 laserji B) Diodni laserji C) HeNe laserji D) Optični laserji
A) Volumen materiala. B) Sprememba tlaka glede na temperaturo. C) Debyejev γ, parameter Grünheisen. D) Toplinska kapaciteta pri konstantnem volumnu.
A) Erskine Williamson B) Leason Adams C) Francis Birch D) Percy Bridgman |