A) Emile Durkheim B) Max Weber C) David Harvey D) Karl Marx
A) Prostorska agencija B) Prostorska pravičnost C) Prostorski kapital D) Prostorska neenakost
A) Integracija B) Segregacija C) Gentrifikacija D) Zoniranje
A) Prostorska pravičnost B) Prostorska neenakost C) Prostorska identiteta D) Prostorska agencija
A) Stigmatizacija B) Omejeni prostor C) Teritorializacija D) Oblikovanje kraja
A) Integracija B) Zoniranje C) Gentrifikacija D) Segregacija
A) Herbert Gans B) Lewis Mumford C) Robert Park D) Jane Jacobs
A) Omejeni prostor B) Skupni prostor C) Odprti prostor D) Javni prostor
A) Zasebni prostor B) Omejen prostor C) Skupni prostor D) Javni prostor
A) Geografija ljudi, gospodarska geografija in feministična geografija. B) Fizična geografija, kulturna geografija in politična geografija. C) Geografija okolja, kartografija in klimatologija. D) Biogeografija, zgodovinska geografija in urbana geografija.
A) Fizične dimenzije geografskih lokacij. B) Biološki vpliv na človeška bivališča. C) Zgodovinski razvoj urbanih območij. D) Socialna in materialna ureditva prostorov.
A) Marksizem, postkolonializem in študije znanosti in tehnologije. B) Fenomenologija, pragmatizem in kritični realizem. C) Neoliberalizem, strukturni funkcionalizem in simbolni interakcionizem. D) Behavioralna psihologija, psihoanaliza in eksistencializem.
A) Henri Lefebvre B) Nigel Thrift C) Michel Foucault D) Edward T. Hall
A) Abstraktna ideja, ki nima povezave s fizičnimi dimenzijami. B) Študij nebesnih teles in njihovih gibanj. C) Neprekinjena razširitev, ki se dojema z upoštevanjem ali brez upoštevanja obstoja predmetov v njej. D) Matematični koncept, ki se uporablja izključno v fiziki.
A) "Rezultat zaporedja zelo problematičnih, začasnih naselbin, ki delijo in povezujejo stvari v različne vrste kolektivov..." B) "Fiksna meja, ki ločuje različne kulture." C) "Čisto fizična dimenzija brez socialnih posledic." D) "Nepreminljiva kulisa za človeško dejavnost."
A) Michel Foucault B) David Harvey C) Henri Lefebvre D) Georg Simmel
A) 1895 B) 1923 C) 1908 D) 1917
A) "Critique of Everyday Life" (Kritika vsakdanjega življenja) B) "Writings on Cities" (Pisma o mestih) C) "The Urban Revolution" (Urbanistična revolucija) D) "La production de l'espace" (Proizvodnja prostora)
A) Martina Löw B) Edward Soja C) Manuel Castells D) David Harvey
A) Henri Lefebvre B) David Harvey C) Doreen Massey D) Michel Foucault
A) Podredna vloga do konca osemdesetih let. B) Glavna osrednja točka od samega začetka. C) Nepomemben vidik. D) Osrednja tema že od začetka.
A) Martina Löw B) Michel Foucault C) Georg Simmel D) Henri Lefebvre
A) Spomin B) Dejanje C) Ideja D) Percepcija
A) Silke Streets B) Lars Meier C) Cedric Janowicz D) Anthony Giddens
A) Martina Löw B) Cedric Janowicz C) Silke Streets D) Lars Meier
A) Sursrealizem B) Impresionizem C) Kubizem D) Umetniško gibanje Bauhaus
A) Ekonomska stagnacija B) Prostorska praksa C) Obnova urbanih območij D) Kompresija prostora in časa
A) Prostor, ki je 'realen in zamišljen' B) Fizično, zgrajeno okolje C) Socialna produkcija prostora D) Konceptualni prostor, ki ga ustvarja um
A) Henri Lefebvre B) Paul Ricœur C) Helmuth Berking D) Doreen Massey
A) Fizični prostor B) Socialni prostor C) Pripoved D) Mentalni prostor
A) Razvojna država B) Triadični reprezentativni prostori C) Posrednik pri pripovedovanju D) Globocentrizem
A) Helmuth Berking B) Henri Lefebvre C) Paul Ricœur D) Doreen Massey
A) Socialni prostori B) Mentalni prostori C) Lokalni konteksti D) Pripovedni posredniki
A) David Harvey B) Henri Lefebvre C) Nigel Thrift D) Edward Soja
A) Konceptualne meje znotraj prostora. B) Vpliv slik na kulturne vrednote. C) Empirična konstrukcija predmetov vsakdanjega življenja. D) Prostorji kot pomembni akterji v življenju ljudi.
A) Združene narode. B) ASEAN. C) Evropska unija. D) NATO.
A) Ekonomska determinacija B) Idealistična filozofija Immanuela Kanta C) Marksistične ideje materializma D) Geološki determinizem
A) Multinacionalna podjetja delujejo izključno na globalni ravni, brez lokalnega vpliva. B) Globalno delovanje multinacionalnih podjetij nima nobenega povezave z lokalnimi okoliščinami. C) Multinacionalna podjetja so v resnici 'več-lokalna' in ne 'globalna'. D) Multinacionalna podjetja so predvsem pod vplivom nacionalnih politik. |