A) Drevesa odločanja B) Regresijska analiza C) Preverjanje hipotez D) Teorija iger
A) Korelacija je v ekonometriji enaka vzročnosti B) Vzročnost pomeni zanesljivejšo povezavo kot korelacija. C) Korelacija kaže povezavo med spremenljivkami, vzročnost pa pomeni, da ena spremenljivka neposredno vpliva na drugo. D) Korelacija pomeni močnejše odnose kot vzročnost.
A) Razvrstitev ekonomskih spremenljivk B) Analiza podatkov iz ene same časovne točke C) Študija podatkov, zbranih v daljšem časovnem obdobju. D) Metoda za napovedovanje prihodnjih gospodarskih gibanj
A) Časovna vrsta podatkov predstavlja entitete, presečni podatki pa čas. B) Za napovedovanje se uporabljajo presečni podatki, za analizo pa podatki časovnih vrst. C) Presečni podatki se zbirajo v eni časovni točki, podatki časovnih vrst pa se zbirajo skozi čas. D) Podatki iz preseka so zvezni, podatki iz časovnih vrst so kategorični.
A) Ocenjevanje razmerja med odvisnimi in neodvisnimi spremenljivkami B) Razvrščanje ekonomskih podatkov C) napovedovanje prihodnjih gospodarskih gibanj. D) Testiranje endogenosti
A) Spremenljivka, ki ima vrednost 0 ali 1 in predstavlja kategorije. B) Spremenljivka s stalno spreminjajočimi se vrednostmi C) Spremenljivka, ki se uporablja za testiranje avtokorelacije D) Spremenljivka, ki se uporablja samo za nelinearno regresijo
A) Heteroskedastičnost B) Avtokorelacija C) Endogenost D) Večkolinearnost
A) Vrsta avtokorelacije B) Merilo negotovosti v regresijski analizi C) Kadar variance členov napake niso konstantne D) Prisotnost izstopajočih vrednosti v podatkih
A) Model je linearen B) Razpršenost členov napake je konstantna C) Členi napake so nepovezani D) Ostanki so normalno porazdeljeni
A) Osredotoči se izključno na zgodovinske podatke. B) Izluči preproste povezave iz velikih množic podatkov. C) Ustvari zapletene teoretične modele brez uporabe podatkov. D) Ignorira statistično analizo v ekonomskih študijah.
A) Ragnar Frisch B) Jan Tinbergen C) Udny Yule D) Henry Ludwell Moore
A) "Synthetic Economics" Henryja Ludwella Moorea B) "Manual of Political Economy" Vilfreda Pareta C) "Political Arithmetick" sira Williama Pettya D) "Mathematical Psychics" Francisa Ysidra Edgewortha
A) Nepristranost B) Pristranost C) Zanesljivost D) Učinkovitost
A) Generalizirana metoda momentov B) Metoda najmanjših kvadratov (OLS) C) Metoda največje verjetnosti D) Bayesova statistika
A) Prekrivajoči se linijski segmenti B) Operativne najmanjše serije C) Optimizirane linearne rešitve D) Metoda najmanjših kvadratov
A) Klasični ali frekventistični pristopi B) Generalizirana metoda momentov C) Navadna najmanjših kvadratov (OLS) D) Bayesova statistika
A) Učinkovitost B) Pristranskost C) Zanesljivost D) Nepristranskost
A) Card (1999). B) Metoda najmanjših kvadratov. C) Metoda diskontinuitetne regresije. D) Metoda razlik v razlikah.
A) Econometrica B) The Review of Economics and Statistics C) The Journal of Applied Econometrics D) Econometric Reviews
A) Randomizirana kontrolirana preizkušanja B) Bayesovska ekonometrija C) Strukturno-kavzalno modeliranje D) Analiza časovnih nizov
A) Dvosmerna vzročnost B) Kolinearnost C) Napak v specifikaciji D) Manipulacija s podatki za dosego statistično pomembnih rezultatov
A) Z povečanjem vzorčne velikosti njihovih raziskav. B) Z uporabo le zgodovinskih podatkov. C) Z popolnim ignoriranjem kritike. D) Z uporabo kvazi-eksperimentalnih metodologij.
A) Napredna statistična programska oprema. B) Velik nabor podatkov. C) Potrebno je poznati hipotetično resničnost. D) Strokovno soglasje.
A) Zgodovinski trendi. B) Kontrafaktualna hipoteza. C) Naključni vzorci. D) Kvalitativni vpogledi. |