A) Galileo Galilei B) Stephen Hawking C) Albert Einstein D) Isaac Newton
A) 100.000.000 metrov na sekundo B) 1.000.000.000.000 metrov na sekundo C) 500.000.000 metrov na sekundo D) 299.792.458 metrov na sekundo
A) Čas B) Dolžina C) Masa D) Hitrost svetlobe
A) Zmanjšuje B) Poveča C) Ostaja konstantna. D) Postane ničelna.
A) Potencialna energija B) Ekvivalenca mase in energije C) Ohranjanje navora D) Sila in pospešek
A) Temna snov B) Plazma C) Kvantni vakuum D) Svetlobni eter
A) Nadomestne dimenzije B) Kvantna prepletenost C) Vesoljsko potovanje skozi čas D) Integracija prostora in časa v enoten kontinuum
A) Kvantna prepletenost B) Načelo relativnosti C) Zakon vztrajnosti D) Zakon o ohranitvi energije
A) James Clerk Maxwell B) Galileo Galilei C) Albert Einstein D) Isaac Newton
A) 1925 B) 1915 C) 1895 D) 1905
A) Odvisni so od pospeška. B) So invariabilni (enaki). C) Spreminjajo se z hitrostjo. D) Spreminjajo se glede na položaj opazovalca.
A) Gibalne ure delujejo enako. B) Gibalne ure delujejo hitreje. C) Gibalne ure se ustavijo. D) Gibalne ure delujejo počasneje.
A) Dogodka izginejo. B) Njuno zaporedje se obrne. C) Dogodka ostajata hkrati. D) Dogodka se zgodita v različnih časovnih točkah.
A) Raven podiplomskega študija B) Raven osnovne šole C) Raven srednje šole D) Univerzitetna raven
A) E=c/m² B) E=m/c² C) E=mc D) E=mc²
A) Evklidska geometrija B) Galilejeva geometrija C) Lorentzova geometrija D) Newtonova geometrija
A) L B) E C) c D) m
A) Galilejeva transformacija B) Newtonova transformacija C) Lorentzova transformacija D) Evklidska transformacija
A) Galilejeva transformacija B) Relativistične korekcije C) Evklidska geometrija D) Newtonova mehanika
A) Razdalje med dvema dogodkoma, ki jih merijo opazovalci v gibanju, se razlikujejo. B) Dogodki, ki se zdita sinhrona enemu opazovalcu, morda niso sinhroni drugemu. C) Čas, ki ga merijo opazovalci v gibanju med dvema dogodkoma, se razlikuje. D) Hitrosti se ne seštevajo več na preprost način.
A) Vizualne opazbe vedno prikazujejo dogodke, ki so se zgodili v preteklosti. B) Skrčenje dolžine je izničeno. C) Raztezanje časa se ne pojavlja. D) Dogodki se zdijo sinhronizirani za vse opazovalce.
A) Lorentzova geometrija B) Newtonova geometrija C) Galilejeva geometrija D) Evklidska geometrija
A) 1864 B) 1905 C) 1632 D) 1887
A) Poskus FitzGerald-Lorentz B) Poskus Michelson-Morley C) Poskus Maxwella D) Einsteinova raziskava iz leta 1905
A) 1915 B) 1864 C) 1887 D) 1907
A) Z uporabo ure z enakomerno periodičnostjo v referenčnem sistemu. B) Z opazovanjem sprememb v hitrosti. C) Z uporabo samo prostorskih koordinat. D) Z meritvami pospeškov.
A) Dogodek. B) Pospešek. C) Referenčni sistem. D) Hitrost svetlobe.
A) Isaac Newton. B) Henri Poincaré. C) Albert Einstein. D) James Clerk Maxwell.
A) Galilejevi diagrami B) Einsteinovi diagrami C) Njutonovi diagrami D) Minkovski diagrami
A) Obe osi sta narisani navpično. B) Os 'x' C) Nobena os ni narisana navpično. D) Os 'ct'
A) arccos(β) B) arctan(β) C) arcsin(β) D) arcsec(β)
A) Skrčenje po načelu Lorentza. B) Raztezanje časa. C) Ekvivalenca mase in energije. D) Sagnacov učinek.
A) Kot nepremične v njegovem referenčnem sistemu. B) Kot potovanje po vijugasti poti. C) V naravnost navzgor in navzdol. D) Kot gibanje počasneje od hitrosti svetlobe (c).
A) Paul Langevin. B) Niels Bohr. C) Albert Einstein. D) Isaac Newton.
A) Ker vsak dvojček prejme vse signale, poslane od drugega, kljub različnim izkušnjam. B) Dvojček, ki potuje, pošlje več signalov, kot jih prejme. C) Ker se med potjo komunicirata v realnem času. D) Dvojček, ki ostane na mestu, ne prejme nobenih signalov.
A) Relativistično seštevanje hitrosti B) Skrčenje dolžine C) Raztezanje časa D) Lorentzova transformacija
A) Δt' = Δt / γ B) Δx = Δx' * γ C) Δx' = Δx * γ D) Δx' = Δx / γ
A) Δx = γΔx' B) Δt' ≠ 0 C) Δx' ≠ 0 D) Δt' = 0
A) Rotacija Thomasa ponuja rešitev. B) Učinki časovne razteznosti. C) Samo skrajšanje dolžine. D) Nemogočnost potovanja hitreje od svetlobe.
A) Premik je odvisen od popolnega vlečenja etra. B) To je posledica odklona svetlobe. C) Ni predvidenega premika. D) Premik bi bil posledica korekcije glede na čas potovanja svetlobe.
A) Korekcija glede na čas potovanja svetlobe B) Relativistična odklon svetlobe C) Popolno povlečenje etra D) Delno povlečenje etra
A) Prejeta frekvenca ostane nespremenjena. B) Prejeta frekvenca se zmanjša. C) Prejeta frekvenca se poveča. D) Frekvenca je odvisna od medija.
A) 4 sekunde B) 3,1 sekunde C) 1,5 sekunde D) 2 sekundi
A) 12 let B) 10 let C) 5 let D) 6,5 leta
A) 100.000 let B) 40.000 let C) 80.000 let D) 58.000 let
A) 150.000 let B) 200.000 let C) 100.000 let D) 148.000 let
A) γ = cosh(φ). B) γ = sin(φ). C) γ je neodvisen od hitrosti. D) γ = tanh(φ).
A) A⋅B = A0B0 - (A→ ⋅ B→). B) A⋅B = A0B0 - A1B1 - A2B2 - A3B3. C) A⋅B = A0B0 + (A→ ⋅ B→). D) A⋅B = A0B0 + A1B1 + A2B2 + A3B3.
A) Časovno usmerjeni, prostorsko usmerjeni ali ničelni (svetlobni). B) Pravokotni, vzporedni ali pravokotni. C) Odvisni izključno od prostorskih komponent. D) Samo časovno usmerjeni in prostorsko usmerjeni.
A) Širjenje valov B) Splošna relativnost C) Kvantna mehanika D) Termodinamika
A) Potencial Liénarda-Wiecherta B) Gravitačni potencial C) Newtonov potencial D) Coulombov potencial
A) Schrödingerjeva enačba B) Heisenbergov načelo nedoločnosti C) Diracova enačba D) Klein-Gordonova enačba
A) 1964 B) 2005 C) 1905 D) 1923
A) Univerzalna založba University of California Press B) Univerzalna založba Princeton University Press C) Založba Nauka, Moskva D) Založba TU Delft OPEN Books
A) Alvager, T.; Farley, F. J. M.; Kjellman, J.; Wallin, L. B) Wolf, Peter; Petit, Gerard C) Rindler, Wolfgang D) Darrigol, Olivier
A) Relativnost: posebna in splošna teorija B) Zur Elektrodynamik bewegter Körper C) Pomen relativnosti D) O elektromagnetizmu gibajočih se teles
A) Isis B) Physical Review A C) Scholarpedia D) Physics Letters
A) Sergey Stepanov B) Harvey R. Brown C) Paul Tipler D) Lawrence Sklar
A) Klasična mehanika in posebna relativnost B) Moderna fizika (4. izdaja) C) Mehanika in relativnost D) Relativistični svet
A) Darrigol, Olivier B) Rindler, Wolfgang C) Alvager, T.; Farley, F. J. M. D) Wolf, Peter; Petit, Gerard
A) 1977 B) 2026 C) 2018 D) 2005
A) TU Delft OPEN Publishing B) Oxford University Press C) De Gruyter D) Princeton University Press
A) Rindler, Wolfgang B) Wolf, Peter; Petit, Gerard C) Darrigol, Olivier D) Alvager, T.; Farley, F. J. M.
A) Peter Wolf; Gerard Petit B) Wolfgang Rindler C) T. Alvager D) Olivier Darrigol
A) Carl Sagan B) Richard Feynman C) Robert Katz D) Stephen Hawking
A) MathPages – Razmišljanja o relativnosti B) Kalkulator relativnosti: posebna relativnost C) Opombe Hogga o posebni relativnosti D) Bondi-jeva K-računska metoda
A) Einstein Online B) Zvočni posnetek: Cain/Gay (2006) – Astronomy Cast C) Fundacije Grega Egana D) Kalkulator relativnosti: posebna relativnost
A) SpecialRelativity.net B) MathPages – Razmišljanja o relativnosti C) Kalkulator relativnosti: posebna relativnost D) Opombe Hogga o posebni relativnosti
A) Kalkulator relativnosti: posebna relativnost B) Opombe Hogga o posebni relativnosti C) Audio: Cain/Gay (2006) – Astronomy Cast D) Einsteinova svetloba
A) hitrost svetlobe B) Simulator posebne relativnosti Warp C) Relativnost v realnem času D) S pogledom na Einsteina
A) Relativnost v realnem času B) Simulator posebne relativnosti z možnostjo prehitevanja svetlobne hitrosti C) Hitrost svetlobe D) Skoraj kot Einstein |