A) Navorni moment B) Pospeševanje C) Momentum D) Hitrost
A) Sila, ki je potrebna, da se predmet giblje s stalno hitrostjo. B) Opredelitev potencialne energije C) Povezava med navorom in kotnim pospeškom D) Delo, ki ga opravi predmet, je enako spremembi njegove kinetične energije
A) Momentum B) Kinetična energija C) Mehanska energija D) Gravitacijska potencialna energija
A) Predmet mora imeti ničelno gibalno silo. B) Predmet mora biti v mirovanju C) Neto sila in neto navor, ki delujeta na predmet, sta enaka nič D) Predmet mora imeti konstantno hitrost
A) Ne ohranja se in se pretvarja v druge oblike energije, kot je toplotna energija. B) Zmanjšuje C) Poveča D) Ostaja konstantna.
A) F = ma B) p = mv C) W = Fd D) E = mc2
A) Začetna hitrost B) Masa boba C) Dolžina nihala D) Kot sprostitve
A) Sila je enaka masi krat pospešek B) Predmet v mirovanju ostane v mirovanju C) Energija se vedno ohranja D) Za vsako akcijo obstaja enaka in nasprotna reakcija
A) F = ma B) T = Fd C) α = Δω / Δt D) a = Δv / Δt
A) Aplikacije v teoriji kaosa. B) Novega nabora fizikalnih zakonov. C) Koncepta skalarnih veličin. D) Nove fizike ali splošnejšega okvira kot je Newtonova mehanika.
A) Generalizirane koordinate B) Krivčaste koordinate C) Kartezijske koordinate D) Stopnje prostosti
A) xi (i = 1, 2, 3...) B) qi (i = 1, 2, 3...) C) ri (i = 1, 2, 3...) D) ci (i = 1, 2, 3...)
A) N B) Enako kot število krivičnih koordinat C) Odvisno od omejitev, ki so uporabljene D) 3, ne glede na N
A) Omejitve B) Kartezijske hitrosti C) Generalizirane hitrosti D) Stopnje prostost
A) Scleronomne omejitve. B) Reonomne omejitve. C) Holonomne omejitve. D) Neholonomne omejitve.
A) Reonomične omejitve. B) Neholonomične omejitve. C) Skleronomične omejitve. D) Holonomične omejitve.
A) Reonomične. B) Dinamične. C) Ne-holonomične. D) Scleronomične.
A) Statistične. B) Skleronomične. C) Reonomične. D) Holonomične.
A) Newtonov drugi zakon B) Hamiltonove enačbe C) Schrödingerjeva enačba D) Euler-Lagrangeove enačbe
A) 1-dimenzionalni realni prostor B) 2-dimenzionalni kompleksni prostor C) 3-dimenzionalni imaginarni prostor D) N-dimenzionalni realni prostor
A) 2N B) 3N C) 4N D) N
A) Lagrangejeva trajektorija B) Hamiltonova krivulja C) fazna pot D) linija momenta
A) fazni portret B) diagram gibalne količine C) konfiguracijski prostor D) Hamiltonova mapa
A) Klasične dinamične spremenljivke se nadomestijo z matrikami. B) Klasične dinamične spremenljivke ostanejo nespremenjene. C) Klasične dinamične spremenljivke postanejo kvantni operatorji, označeni z klobuki (^) . D) Klasične dinamične spremenljivke postanejo skalarna polja.
A) Akcija S. B) Lagrangeova funkcija L. C) Kanonični impulz P. D) Hamiltonova značilna funkcija W(q).
A) Kinetična energija B) 4-gradient C) Potencialna energija D) Generalizirana sila
A) Vsak pospešek ak B) Lagrangeova gostota C) Potencialna energija D) Posplošene koordinate qr |