A) Hitrost B) Navorni moment C) Momentum D) Pospeševanje
A) Delo, ki ga opravi predmet, je enako spremembi njegove kinetične energije B) Sila, ki je potrebna, da se predmet giblje s stalno hitrostjo. C) Povezava med navorom in kotnim pospeškom D) Opredelitev potencialne energije
A) Kinetična energija B) Mehanska energija C) Gravitacijska potencialna energija D) Momentum
A) Predmet mora biti v mirovanju B) Neto sila in neto navor, ki delujeta na predmet, sta enaka nič C) Predmet mora imeti konstantno hitrost D) Predmet mora imeti ničelno gibalno silo.
A) Ostaja konstantna. B) Zmanjšuje C) Poveča D) Ne ohranja se in se pretvarja v druge oblike energije, kot je toplotna energija.
A) E = mc2 B) W = Fd C) F = ma D) p = mv
A) Začetna hitrost B) Kot sprostitve C) Masa boba D) Dolžina nihala
A) Energija se vedno ohranja B) Predmet v mirovanju ostane v mirovanju C) Za vsako akcijo obstaja enaka in nasprotna reakcija D) Sila je enaka masi krat pospešek
A) T = Fd B) α = Δω / Δt C) a = Δv / Δt D) F = ma
A) Aplikacije v teoriji kaosa. B) Nove fizike ali splošnejšega okvira kot je Newtonova mehanika. C) Novega nabora fizikalnih zakonov. D) Koncepta skalarnih veličin.
A) Krivčaste koordinate B) Generalizirane koordinate C) Kartezijske koordinate D) Stopnje prostosti
A) xi (i = 1, 2, 3...) B) ci (i = 1, 2, 3...) C) ri (i = 1, 2, 3...) D) qi (i = 1, 2, 3...)
A) Enako kot število krivičnih koordinat B) 3, ne glede na N C) Odvisno od omejitev, ki so uporabljene D) N
A) Omejitve B) Stopnje prostost C) Generalizirane hitrosti D) Kartezijske hitrosti
A) Holonomne omejitve. B) Reonomne omejitve. C) Neholonomne omejitve. D) Scleronomne omejitve.
A) Reonomične omejitve. B) Holonomične omejitve. C) Neholonomične omejitve. D) Skleronomične omejitve.
A) Dinamične. B) Scleronomične. C) Reonomične. D) Ne-holonomične.
A) Reonomične. B) Statistične. C) Holonomične. D) Skleronomične.
A) Schrödingerjeva enačba B) Hamiltonove enačbe C) Euler-Lagrangeove enačbe D) Newtonov drugi zakon
A) 3-dimenzionalni imaginarni prostor B) 1-dimenzionalni realni prostor C) 2-dimenzionalni kompleksni prostor D) N-dimenzionalni realni prostor
A) 4N B) 3N C) N D) 2N
A) Hamiltonova krivulja B) linija momenta C) Lagrangejeva trajektorija D) fazna pot
A) Hamiltonova mapa B) fazni portret C) konfiguracijski prostor D) diagram gibalne količine
A) Klasične dinamične spremenljivke se nadomestijo z matrikami. B) Klasične dinamične spremenljivke postanejo kvantni operatorji, označeni z klobuki (^) . C) Klasične dinamične spremenljivke postanejo skalarna polja. D) Klasične dinamične spremenljivke ostanejo nespremenjene.
A) Hamiltonova značilna funkcija W(q). B) Akcija S. C) Lagrangeova funkcija L. D) Kanonični impulz P.
A) Kinetična energija B) 4-gradient C) Potencialna energija D) Generalizirana sila
A) Posplošene koordinate qr B) Vsak pospešek ak C) Potencialna energija D) Lagrangeova gostota |