A) Navorni moment B) Hitrost C) Momentum D) Pospeševanje
A) Delo, ki ga opravi predmet, je enako spremembi njegove kinetične energije B) Opredelitev potencialne energije C) Povezava med navorom in kotnim pospeškom D) Sila, ki je potrebna, da se predmet giblje s stalno hitrostjo.
A) Mehanska energija B) Gravitacijska potencialna energija C) Kinetična energija D) Momentum
A) Neto sila in neto navor, ki delujeta na predmet, sta enaka nič B) Predmet mora imeti ničelno gibalno silo. C) Predmet mora imeti konstantno hitrost D) Predmet mora biti v mirovanju
A) Zmanjšuje B) Ne ohranja se in se pretvarja v druge oblike energije, kot je toplotna energija. C) Poveča D) Ostaja konstantna.
A) E = mc2 B) p = mv C) W = Fd D) F = ma
A) Masa boba B) Dolžina nihala C) Kot sprostitve D) Začetna hitrost
A) Predmet v mirovanju ostane v mirovanju B) Energija se vedno ohranja C) Za vsako akcijo obstaja enaka in nasprotna reakcija D) Sila je enaka masi krat pospešek
A) α = Δω / Δt B) T = Fd C) F = ma D) a = Δv / Δt
A) Nove fizike ali splošnejšega okvira kot je Newtonova mehanika. B) Aplikacije v teoriji kaosa. C) Novega nabora fizikalnih zakonov. D) Koncepta skalarnih veličin.
A) Generalizirane koordinate B) Krivčaste koordinate C) Kartezijske koordinate D) Stopnje prostosti
A) ri (i = 1, 2, 3...) B) xi (i = 1, 2, 3...) C) qi (i = 1, 2, 3...) D) ci (i = 1, 2, 3...)
A) 3, ne glede na N B) N C) Odvisno od omejitev, ki so uporabljene D) Enako kot število krivičnih koordinat
A) Omejitve B) Kartezijske hitrosti C) Generalizirane hitrosti D) Stopnje prostost
A) Neholonomne omejitve. B) Reonomne omejitve. C) Holonomne omejitve. D) Scleronomne omejitve.
A) Neholonomične omejitve. B) Skleronomične omejitve. C) Holonomične omejitve. D) Reonomične omejitve.
A) Ne-holonomične. B) Scleronomične. C) Reonomične. D) Dinamične.
A) Statistične. B) Skleronomične. C) Holonomične. D) Reonomične.
A) Newtonov drugi zakon B) Hamiltonove enačbe C) Euler-Lagrangeove enačbe D) Schrödingerjeva enačba
A) 3-dimenzionalni imaginarni prostor B) 1-dimenzionalni realni prostor C) N-dimenzionalni realni prostor D) 2-dimenzionalni kompleksni prostor
A) N B) 2N C) 4N D) 3N
A) linija momenta B) fazna pot C) Hamiltonova krivulja D) Lagrangejeva trajektorija
A) diagram gibalne količine B) konfiguracijski prostor C) Hamiltonova mapa D) fazni portret
A) Klasične dinamične spremenljivke ostanejo nespremenjene. B) Klasične dinamične spremenljivke se nadomestijo z matrikami. C) Klasične dinamične spremenljivke postanejo skalarna polja. D) Klasične dinamične spremenljivke postanejo kvantni operatorji, označeni z klobuki (^) .
A) Kanonični impulz P. B) Hamiltonova značilna funkcija W(q). C) Akcija S. D) Lagrangeova funkcija L.
A) Generalizirana sila B) 4-gradient C) Potencialna energija D) Kinetična energija
A) Vsak pospešek ak B) Potencialna energija C) Posplošene koordinate qr D) Lagrangeova gostota |