A) Momentum B) Pospeševanje C) Navorni moment D) Hitrost
A) Delo, ki ga opravi predmet, je enako spremembi njegove kinetične energije B) Sila, ki je potrebna, da se predmet giblje s stalno hitrostjo. C) Povezava med navorom in kotnim pospeškom D) Opredelitev potencialne energije
A) Momentum B) Gravitacijska potencialna energija C) Mehanska energija D) Kinetična energija
A) Predmet mora biti v mirovanju B) Neto sila in neto navor, ki delujeta na predmet, sta enaka nič C) Predmet mora imeti ničelno gibalno silo. D) Predmet mora imeti konstantno hitrost
A) Ostaja konstantna. B) Ne ohranja se in se pretvarja v druge oblike energije, kot je toplotna energija. C) Poveča D) Zmanjšuje
A) p = mv B) E = mc2 C) F = ma D) W = Fd
A) Kot sprostitve B) Dolžina nihala C) Masa boba D) Začetna hitrost
A) Za vsako akcijo obstaja enaka in nasprotna reakcija B) Energija se vedno ohranja C) Sila je enaka masi krat pospešek D) Predmet v mirovanju ostane v mirovanju
A) F = ma B) α = Δω / Δt C) T = Fd D) a = Δv / Δt
A) Aplikacije v teoriji kaosa. B) Novega nabora fizikalnih zakonov. C) Nove fizike ali splošnejšega okvira kot je Newtonova mehanika. D) Koncepta skalarnih veličin.
A) Stopnje prostosti B) Generalizirane koordinate C) Kartezijske koordinate D) Krivčaste koordinate
A) ci (i = 1, 2, 3...) B) xi (i = 1, 2, 3...) C) qi (i = 1, 2, 3...) D) ri (i = 1, 2, 3...)
A) 3, ne glede na N B) Enako kot število krivičnih koordinat C) N D) Odvisno od omejitev, ki so uporabljene
A) Kartezijske hitrosti B) Generalizirane hitrosti C) Stopnje prostost D) Omejitve
A) Reonomne omejitve. B) Scleronomne omejitve. C) Neholonomne omejitve. D) Holonomne omejitve.
A) Holonomične omejitve. B) Neholonomične omejitve. C) Reonomične omejitve. D) Skleronomične omejitve.
A) Reonomične. B) Dinamične. C) Scleronomične. D) Ne-holonomične.
A) Reonomične. B) Statistične. C) Skleronomične. D) Holonomične.
A) Newtonov drugi zakon B) Euler-Lagrangeove enačbe C) Hamiltonove enačbe D) Schrödingerjeva enačba
A) 2-dimenzionalni kompleksni prostor B) 3-dimenzionalni imaginarni prostor C) 1-dimenzionalni realni prostor D) N-dimenzionalni realni prostor
A) 3N B) N C) 2N D) 4N
A) linija momenta B) Lagrangejeva trajektorija C) fazna pot D) Hamiltonova krivulja
A) konfiguracijski prostor B) fazni portret C) diagram gibalne količine D) Hamiltonova mapa
A) Klasične dinamične spremenljivke se nadomestijo z matrikami. B) Klasične dinamične spremenljivke postanejo kvantni operatorji, označeni z klobuki (^) . C) Klasične dinamične spremenljivke postanejo skalarna polja. D) Klasične dinamične spremenljivke ostanejo nespremenjene.
A) Kanonični impulz P. B) Lagrangeova funkcija L. C) Akcija S. D) Hamiltonova značilna funkcija W(q).
A) 4-gradient B) Generalizirana sila C) Potencialna energija D) Kinetična energija
A) Potencialna energija B) Posplošene koordinate qr C) Lagrangeova gostota D) Vsak pospešek ak |