A) Povečujejo odpornost in prilagodljivost ekosistemov. B) Z onesnaževanjem, krčenjem gozdov in prekomernim ribolovom lahko motijo in uničujejo ekosisteme. C) Ne vplivajo na ekološke sisteme. D) Vedno izboljšujejo ravnovesje v ekosistemih.
A) Da bi se izognili preučevanju ekoloških sistemov B) Čim hitreje izčrpati vire. C) ohranjanje ekološkega ravnovesja in virov za prihodnje generacije. D) maksimiranje kratkoročnega dobička ne glede na ekološke posledice.
A) Hitrost sprememb ekosistemov B) Velikost ekosistema C) Krhkost ekosistema D) sposobnost ekosistema, da absorbira motnje in si po njih opomore.
A) Največja velikost populacije, ki jo lahko okolje vzdržuje v neskončnost. B) Število ključnih vrst v ekosistemu C) Število trofičnih ravni v ekosistemu D) Letna količina padavin v ekosistemu
A) Razkrojevalci tekmujejo s primarnimi potrošniki za hrano B) Razkrojevalci porabijo vse primarne proizvajalce v ekosistemu C) Razkrojevalci proizvajajo kisik za druge organizme v ekosistemu. D) Razkrojevalci razgrajujejo organske snovi in vračajo hranila v tla za primarne proizvajalce.
A) Velikost populacije v ekosistemu B) kroženje elementov, kot so ogljik, dušik in fosfor, med živimi organizmi in okoljem. C) Sezonske podnebne spremembe D) Selitveni vzorci ptic v ekosistemu
A) Motnje vplivajo le na človeške populacije. B) Imajo lahko takojšnje in dolgoročne učinke na strukturo in delovanje ekosistema. C) Motnje ne vplivajo na ekološke sisteme D) Motnje vedno koristijo ekološkim sistemom
A) Podnebne spremembe vedno koristijo ekološkim sistemom B) Podnebne spremembe ne vplivajo na ekološke sisteme C) Lahko spremeni habitate, poruši ekosisteme in povzroči izumrtje vrst. D) Podnebne spremembe vplivajo le na človeško populacijo |