A) Vedno izboljšujejo ravnovesje v ekosistemih. B) Ne vplivajo na ekološke sisteme. C) Povečujejo odpornost in prilagodljivost ekosistemov. D) Z onesnaževanjem, krčenjem gozdov in prekomernim ribolovom lahko motijo in uničujejo ekosisteme.
A) Da bi se izognili preučevanju ekoloških sistemov B) ohranjanje ekološkega ravnovesja in virov za prihodnje generacije. C) Čim hitreje izčrpati vire. D) maksimiranje kratkoročnega dobička ne glede na ekološke posledice.
A) Hitrost sprememb ekosistemov B) Krhkost ekosistema C) sposobnost ekosistema, da absorbira motnje in si po njih opomore. D) Velikost ekosistema
A) Motnje vedno koristijo ekološkim sistemom B) Motnje vplivajo le na človeške populacije. C) Motnje ne vplivajo na ekološke sisteme D) Imajo lahko takojšnje in dolgoročne učinke na strukturo in delovanje ekosistema.
A) Podnebne spremembe vedno koristijo ekološkim sistemom B) Podnebne spremembe ne vplivajo na ekološke sisteme C) Lahko spremeni habitate, poruši ekosisteme in povzroči izumrtje vrst. D) Podnebne spremembe vplivajo le na človeško populacijo
A) Število ključnih vrst v ekosistemu B) Letna količina padavin v ekosistemu C) Največja velikost populacije, ki jo lahko okolje vzdržuje v neskončnost. D) Število trofičnih ravni v ekosistemu
A) Velikost populacije v ekosistemu B) Selitveni vzorci ptic v ekosistemu C) kroženje elementov, kot so ogljik, dušik in fosfor, med živimi organizmi in okoljem. D) Sezonske podnebne spremembe
A) Razkrojevalci proizvajajo kisik za druge organizme v ekosistemu. B) Razkrojevalci tekmujejo s primarnimi potrošniki za hrano C) Razkrojevalci razgrajujejo organske snovi in vračajo hranila v tla za primarne proizvajalce. D) Razkrojevalci porabijo vse primarne proizvajalce v ekosistemu |