A) Ne vplivajo na ekološke sisteme. B) Z onesnaževanjem, krčenjem gozdov in prekomernim ribolovom lahko motijo in uničujejo ekosisteme. C) Vedno izboljšujejo ravnovesje v ekosistemih. D) Povečujejo odpornost in prilagodljivost ekosistemov.
A) ohranjanje ekološkega ravnovesja in virov za prihodnje generacije. B) maksimiranje kratkoročnega dobička ne glede na ekološke posledice. C) Čim hitreje izčrpati vire. D) Da bi se izognili preučevanju ekoloških sistemov
A) Krhkost ekosistema B) Velikost ekosistema C) sposobnost ekosistema, da absorbira motnje in si po njih opomore. D) Hitrost sprememb ekosistemov
A) Motnje vedno koristijo ekološkim sistemom B) Motnje ne vplivajo na ekološke sisteme C) Motnje vplivajo le na človeške populacije. D) Imajo lahko takojšnje in dolgoročne učinke na strukturo in delovanje ekosistema.
A) Lahko spremeni habitate, poruši ekosisteme in povzroči izumrtje vrst. B) Podnebne spremembe vplivajo le na človeško populacijo C) Podnebne spremembe vedno koristijo ekološkim sistemom D) Podnebne spremembe ne vplivajo na ekološke sisteme
A) Število trofičnih ravni v ekosistemu B) Število ključnih vrst v ekosistemu C) Letna količina padavin v ekosistemu D) Največja velikost populacije, ki jo lahko okolje vzdržuje v neskončnost.
A) Selitveni vzorci ptic v ekosistemu B) Velikost populacije v ekosistemu C) kroženje elementov, kot so ogljik, dušik in fosfor, med živimi organizmi in okoljem. D) Sezonske podnebne spremembe
A) Razkrojevalci proizvajajo kisik za druge organizme v ekosistemu. B) Razkrojevalci porabijo vse primarne proizvajalce v ekosistemu C) Razkrojevalci tekmujejo s primarnimi potrošniki za hrano D) Razkrojevalci razgrajujejo organske snovi in vračajo hranila v tla za primarne proizvajalce. |