Epistemologija
A) Prepričanje, da je znanje subjektivno. B) Prepričanje, da je skepticizem ključ do znanja. C) Prepričanje, da znanje pridobimo predvsem z izkušnjami. D) Prepričanje, da znanje pridobimo predvsem z razumom.
A) Znanje, ki je neodvisno od izkušenj. B) Znanje, ki je subjektivno. C) Znanje, ki je negotovo. D) Znanje, ki temelji na čutnem zaznavanju.
A) Stališče, da je resnica subjektivna. B) Stališče, da je resnica relativna. C) Stališče, da resnica ustreza resničnosti. D) Stališče, da resnice ni mogoče spoznati.
A) Stališče, da je resnica univerzalna. B) Stališče, da je resnica tisto, o čemer se skupina ljudi strinja. C) Stališče, da je resnica relativna. D) Stališče, da je resnica nedosegljiva.
A) Resnica je za ljudi nedosegljiva. B) Resnica je skladnost med propozicijo in resničnostjo. C) Resnica je subjektivna in se razlikuje od človeka do človeka. D) Resnica je tisto, o čemer se skupina ljudi strinja.
A) V procesu sklepanja lahko dokaze prezremo. B) Dokazi imajo ključno vlogo pri utemeljevanju prepričanj kot resničnih ali verjetnih. C) Dokazi niso potrebni za oblikovanje prepričanj. D) Dokazi le ovirajo prizadevanje za znanje.
A) Stališče, da sta resnica in znanje relativna za posameznike ali kulture. B) Prepričanje, da je skepticizem neupravičen. C) Zavračanje vseh oblik znanja. D) Stališče, da sta resnica in znanje absolutna.
A) Kant B) Aristotel C) Platon D) Descartes
A) Problem opredelitve absolutne resnice. B) Problem iskanja logične podlage za utemeljitev induktivnega sklepanja. C) Problem razlikovanja med resnico in lažjo. D) Problem usklajevanja nasprotujočih si prepričanj.
A) Opravičilo, ki je subjektivno. B) opravičilo, ki je neodvisno od izkušnje. C) upravičenost, ki je negotova. D) Utemeljitev na podlagi čutnega zaznavanja.
A) Razum vodi do subjektivnih prepričanj. B) Razum je bistvenega pomena v procesu pridobivanja in potrjevanja znanja. C) Razum je pri iskanju znanja nepomemben. D) Razum ovira iskanje resnice.
A) Opravičilo, ki je samoumevno. B) Opravičilo, ki temelji na čustvih. C) opravičilo, ki je neločljivo povezano s človeško naravo. D) Opravičilo, ki temelji na izkušnjah.
A) Zgodovinska epistemologija B) Formalna epistemologija C) Epistemologija, ki temelji na naravoslovnih metodah D) Socialna epistemologija
A) Skupnostni vidiki znanja. B) Formalni orodji iz logike. C) Empirične metode in odkritja. D) Zgodovinski pogoji znanja.
A) Zgodovinska epistemologija B) Socialna epistemologija C) Epistemologija, ki upošteva naravne in družbene dejavnike D) Formalna epistemologija
A) Grška filozofija B) Indijska filozofija C) Srednjevekovje D) Kitajska filozofija
A) Poznavanje (znanje skozi izkušnjo) B) Deklarativno znanje (znanje o dejstvih) C) Praktično znanje (znanje o tem, kako) D) Analitične resnice
A) David Hume B) Ravi C) Marta Vieira da Silva D) Willard Van Orman Quine
A) Notranja vrednost. B) Subjektivna vrednost. C) Objektivna vrednost. D) Instrumentalna vrednost.
A) Objektivna. B) Relativna. C) Subjektivna. D) Pragmatistična.
A) Introspekcija B) Percepcija C) Spomin D) Razum
A) Introspekcija B) Spomin C) Razum D) Pričevanje
A) Potrditev B) Podpornik C) Osporevalec D) Potrditev
A) Gotovost B) Pričevanje C) Odvzem D) Odprtost
A) Razumevanje B) Izjava znanja C) Racionalnost D) Gotovost
A) Modrost B) Natančnost C) Dvome D) Gotovost
A) Gotovost B) Skrbnost C) Izjava D) Dvomi
A) Temeljijo izključno na senzoričnem zaznavanju. B) So odvisne od konteksta. C) Vključujejo razlikovanje od relevantnih alternativ. D) Uporabljajo fiksne standarde v različnih kontekstih.
A) Moralni skepticizem B) Verski skepticizem C) Skeptičnost glede obstoja zunanjega sveta D) Metafiški skepticizem
A) Akademski skeptiki B) Pirronovi skeptiki C) Empiristi D) Kartezijanci
A) Fenomenologija B) Pragmatizem C) Logični pozitivizem D) Metodološki skepticizem
A) Argument o 'jaz mislim, torej sem'. B) Kosmološki argument. C) Ontološki argument. D) Argument o sanjah.
A) Skeptičnost B) Racionalizem C) Egzistencializem D) Empirizem
A) Prazna plat B) Senzorični vtisi C) Empirično znanje D) Vrojenje ideje
A) Čutilne informacije B) Empirični dokazi C) Tabula rasa (prazna plošča) D) Prirojene kategorije
A) Skeptičnost B) Pragmatizem C) Empirizem D) Racionalizem
A) Samo logična dedukcija B) Čutilni vtis C) Prirojene ideje D) Racionalna intuicija
A) Fundamentalizem B) Infinitizem C) Fundamentalni koherentizem D) Koherentizem
A) Internalizem B) Eksternalizem C) Zanesljivost D) Epistemologija vrednot
A) Epistemologija, ki se osredotoča na kreposti B) Evidencializem C) Reliabilizem D) Internalizem
A) Ko se kažejo intelektualne vrednote. B) Ko je v skladu z zunanjimi dejavniki. C) Ko ga podpirajo dokazi v posameznikovi misli. D) Ko je rezultat zanesljivih procesov.
A) Zdrav razum in naravoslovje. B) Introspekcija in refleksija. C) Empirična opazovanja. D) Teorija verjetnosti.
A) Določanje etičnih posledic znanstvenih odkritij. B) Vloga intuicije pri oblikovanju znanstvenih teorij. C) Kako posamezne opazovalne ugotovitve lahko podpirajo splošne znanstvene zakone. D) Raziskovanje estetske vrednosti znanstvenih modelov.
A) Neoplatonizem B) Stoiki C) Epikurejci D) Skeptiki
A) Tomaž Akvinski B) Viljem iz Ockhama C) Peter Abelard D) Anzelm iz Canterburyja
A) Peter Abelard B) William iz Ockhama C) Thomas Aquinas D) Anselm iz Canterburyja
A) Baruch Spinoza B) René Descartes C) John Locke D) Gottfried Wilhelm Leibniz
A) Charles Peirce B) Georg Wilhelm Friedrich Hegel C) John Stuart Mill D) Immanuel Kant
A) John Stuart Mill B) Charles Peirce C) Immanuel Kant D) Georg Wilhelm Friedrich Hegel
A) Linda Zagzebski B) Edmund Gettier C) Alvin Goldman D) Ernest Sosa
A) Ludwig Wittgenstein B) Bertrand Russell C) G. E. Moore D) A. J. Ayer
A) Edmund Husserl B) J. L. Austin C) A. J. Ayer D) Karl Popper
A) G. E. Moore B) A. J. Ayer C) Bertrand Russell D) Ludwig Wittgenstein
A) Ernest Sosa B) Linda Zagzebski C) Alvin Goldman D) Edmund Gettier
A) Wang Yangming B) Al-Ghazali C) Gaṅgeśa D) Anzelm iz Canterburyja
A) Budistična filozofija B) Ajñana C) Nyaya D) Neoplatonizem
A) Konfucij B) Xunzi C) Mozi D) Mencius
A) Asanga B) Vasubandhu C) Nagarjuna D) Dharmakirti
A) Stoicizem B) Epikurejstvo C) Neoplatonizem D) Skeptičnost
A) Xunzi B) Mencij C) Konfucij D) Mozi
A) Averroes B) Al-Ghazali C) Ibn Sina D) al-Farabi
A) David Hume B) George Berkeley C) Thomas Hobbes D) John Locke
A) René Descartes B) David Hume C) John Locke D) Immanuel Kant
A) Georg Wilhelm Friedrich Hegel B) Charles Peirce C) Immanuel Kant D) John Stuart Mill |
Ustvarjeno z That Quiz —
kjer je izdelava in reševanje testov narejena enostavno za matematiko in ostale predmete.