![]()
A) Prepričanje, da je znanje subjektivno. B) Prepričanje, da znanje pridobimo predvsem z izkušnjami. C) Prepričanje, da znanje pridobimo predvsem z razumom. D) Prepričanje, da je skepticizem ključ do znanja.
A) Znanje, ki je neodvisno od izkušenj. B) Znanje, ki je negotovo. C) Znanje, ki temelji na čutnem zaznavanju. D) Znanje, ki je subjektivno.
A) Stališče, da resnice ni mogoče spoznati. B) Stališče, da je resnica subjektivna. C) Stališče, da resnica ustreza resničnosti. D) Stališče, da je resnica relativna.
A) Stališče, da je resnica nedosegljiva. B) Stališče, da je resnica tisto, o čemer se skupina ljudi strinja. C) Stališče, da je resnica relativna. D) Stališče, da je resnica univerzalna.
A) Resnica je tisto, o čemer se skupina ljudi strinja. B) Resnica je skladnost med propozicijo in resničnostjo. C) Resnica je subjektivna in se razlikuje od človeka do človeka. D) Resnica je za ljudi nedosegljiva.
A) Dokazi niso potrebni za oblikovanje prepričanj. B) Dokazi imajo ključno vlogo pri utemeljevanju prepričanj kot resničnih ali verjetnih. C) Dokazi le ovirajo prizadevanje za znanje. D) V procesu sklepanja lahko dokaze prezremo.
A) Prepričanje, da je skepticizem neupravičen. B) Stališče, da sta resnica in znanje absolutna. C) Stališče, da sta resnica in znanje relativna za posameznike ali kulture. D) Zavračanje vseh oblik znanja.
A) Kant B) Descartes C) Aristotel D) Platon
A) Problem usklajevanja nasprotujočih si prepričanj. B) Problem iskanja logične podlage za utemeljitev induktivnega sklepanja. C) Problem razlikovanja med resnico in lažjo. D) Problem opredelitve absolutne resnice.
A) opravičilo, ki je neodvisno od izkušnje. B) Utemeljitev na podlagi čutnega zaznavanja. C) upravičenost, ki je negotova. D) Opravičilo, ki je subjektivno.
A) Razum ovira iskanje resnice. B) Razum vodi do subjektivnih prepričanj. C) Razum je pri iskanju znanja nepomemben. D) Razum je bistvenega pomena v procesu pridobivanja in potrjevanja znanja.
A) Opravičilo, ki je samoumevno. B) Opravičilo, ki temelji na čustvih. C) opravičilo, ki je neločljivo povezano s človeško naravo. D) Opravičilo, ki temelji na izkušnjah.
A) Formalna epistemologija B) Epistemologija, ki temelji na naravoslovnih metodah C) Zgodovinska epistemologija D) Socialna epistemologija
A) Skupnostni vidiki znanja. B) Zgodovinski pogoji znanja. C) Formalni orodji iz logike. D) Empirične metode in odkritja.
A) Epistemologija, ki upošteva naravne in družbene dejavnike B) Zgodovinska epistemologija C) Socialna epistemologija D) Formalna epistemologija
A) Kitajska filozofija B) Grška filozofija C) Indijska filozofija D) Srednjevekovje
A) Deklarativno znanje (znanje o dejstvih) B) Poznavanje (znanje skozi izkušnjo) C) Praktično znanje (znanje o tem, kako) D) Analitične resnice
A) David Hume B) Ravi C) Willard Van Orman Quine D) Marta Vieira da Silva
A) Objektivna vrednost. B) Notranja vrednost. C) Instrumentalna vrednost. D) Subjektivna vrednost.
A) Objektivna. B) Subjektivna. C) Relativna. D) Pragmatistična.
A) Introspekcija B) Razum C) Spomin D) Percepcija
A) Razum B) Pričevanje C) Introspekcija D) Spomin
A) Osporevalec B) Potrditev C) Podpornik D) Potrditev
A) Odvzem B) Pričevanje C) Odprtost D) Gotovost
A) Racionalnost B) Gotovost C) Razumevanje D) Izjava znanja
A) Gotovost B) Natančnost C) Modrost D) Dvome
A) Skrbnost B) Izjava C) Dvomi D) Gotovost
A) Temeljijo izključno na senzoričnem zaznavanju. B) Vključujejo razlikovanje od relevantnih alternativ. C) Uporabljajo fiksne standarde v različnih kontekstih. D) So odvisne od konteksta.
A) Verski skepticizem B) Skeptičnost glede obstoja zunanjega sveta C) Moralni skepticizem D) Metafiški skepticizem
A) Empiristi B) Kartezijanci C) Akademski skeptiki D) Pirronovi skeptiki
A) Pragmatizem B) Fenomenologija C) Logični pozitivizem D) Metodološki skepticizem
A) Kosmološki argument. B) Ontološki argument. C) Argument o 'jaz mislim, torej sem'. D) Argument o sanjah.
A) Empirizem B) Egzistencializem C) Racionalizem D) Skeptičnost
A) Senzorični vtisi B) Prazna plat C) Vrojenje ideje D) Empirično znanje
A) Tabula rasa (prazna plošča) B) Čutilne informacije C) Empirični dokazi D) Prirojene kategorije
A) Empirizem B) Racionalizem C) Pragmatizem D) Skeptičnost
A) Racionalna intuicija B) Prirojene ideje C) Samo logična dedukcija D) Čutilni vtis
A) Fundamentalizem B) Fundamentalni koherentizem C) Infinitizem D) Koherentizem
A) Internalizem B) Eksternalizem C) Epistemologija vrednot D) Zanesljivost
A) Internalizem B) Reliabilizem C) Evidencializem D) Epistemologija, ki se osredotoča na kreposti
A) Ko je rezultat zanesljivih procesov. B) Ko je v skladu z zunanjimi dejavniki. C) Ko se kažejo intelektualne vrednote. D) Ko ga podpirajo dokazi v posameznikovi misli.
A) Zdrav razum in naravoslovje. B) Empirična opazovanja. C) Introspekcija in refleksija. D) Teorija verjetnosti.
A) Raziskovanje estetske vrednosti znanstvenih modelov. B) Vloga intuicije pri oblikovanju znanstvenih teorij. C) Določanje etičnih posledic znanstvenih odkritij. D) Kako posamezne opazovalne ugotovitve lahko podpirajo splošne znanstvene zakone.
A) Neoplatonizem B) Stoiki C) Skeptiki D) Epikurejci
A) Tomaž Akvinski B) Anzelm iz Canterburyja C) Peter Abelard D) Viljem iz Ockhama
A) Peter Abelard B) Anselm iz Canterburyja C) William iz Ockhama D) Thomas Aquinas
A) Gottfried Wilhelm Leibniz B) John Locke C) Baruch Spinoza D) René Descartes
A) John Stuart Mill B) Immanuel Kant C) Georg Wilhelm Friedrich Hegel D) Charles Peirce
A) Georg Wilhelm Friedrich Hegel B) Charles Peirce C) Immanuel Kant D) John Stuart Mill
A) Alvin Goldman B) Linda Zagzebski C) Ernest Sosa D) Edmund Gettier
A) G. E. Moore B) A. J. Ayer C) Bertrand Russell D) Ludwig Wittgenstein
A) A. J. Ayer B) Edmund Husserl C) J. L. Austin D) Karl Popper
A) G. E. Moore B) A. J. Ayer C) Bertrand Russell D) Ludwig Wittgenstein
A) Ernest Sosa B) Alvin Goldman C) Edmund Gettier D) Linda Zagzebski
A) Gaṅgeśa B) Al-Ghazali C) Wang Yangming D) Anzelm iz Canterburyja
A) Nyaya B) Neoplatonizem C) Ajñana D) Budistična filozofija
A) Konfucij B) Xunzi C) Mozi D) Mencius
A) Asanga B) Nagarjuna C) Vasubandhu D) Dharmakirti
A) Stoicizem B) Neoplatonizem C) Skeptičnost D) Epikurejstvo
A) Mozi B) Mencij C) Xunzi D) Konfucij
A) Averroes B) Ibn Sina C) al-Farabi D) Al-Ghazali
A) John Locke B) Thomas Hobbes C) David Hume D) George Berkeley
A) René Descartes B) Immanuel Kant C) David Hume D) John Locke
A) John Stuart Mill B) Immanuel Kant C) Charles Peirce D) Georg Wilhelm Friedrich Hegel |