Epistemologija
A) Prepričanje, da znanje pridobimo predvsem z razumom. B) Prepričanje, da je znanje subjektivno. C) Prepričanje, da je skepticizem ključ do znanja. D) Prepričanje, da znanje pridobimo predvsem z izkušnjami.
A) Znanje, ki temelji na čutnem zaznavanju. B) Znanje, ki je negotovo. C) Znanje, ki je neodvisno od izkušenj. D) Znanje, ki je subjektivno.
A) Stališče, da je resnica relativna. B) Stališče, da resnica ustreza resničnosti. C) Stališče, da je resnica subjektivna. D) Stališče, da resnice ni mogoče spoznati.
A) Stališče, da je resnica relativna. B) Stališče, da je resnica tisto, o čemer se skupina ljudi strinja. C) Stališče, da je resnica nedosegljiva. D) Stališče, da je resnica univerzalna.
A) Resnica je subjektivna in se razlikuje od človeka do človeka. B) Resnica je tisto, o čemer se skupina ljudi strinja. C) Resnica je skladnost med propozicijo in resničnostjo. D) Resnica je za ljudi nedosegljiva.
A) V procesu sklepanja lahko dokaze prezremo. B) Dokazi imajo ključno vlogo pri utemeljevanju prepričanj kot resničnih ali verjetnih. C) Dokazi le ovirajo prizadevanje za znanje. D) Dokazi niso potrebni za oblikovanje prepričanj.
A) Stališče, da sta resnica in znanje absolutna. B) Stališče, da sta resnica in znanje relativna za posameznike ali kulture. C) Zavračanje vseh oblik znanja. D) Prepričanje, da je skepticizem neupravičen.
A) Descartes B) Platon C) Aristotel D) Kant
A) Problem razlikovanja med resnico in lažjo. B) Problem iskanja logične podlage za utemeljitev induktivnega sklepanja. C) Problem usklajevanja nasprotujočih si prepričanj. D) Problem opredelitve absolutne resnice.
A) Opravičilo, ki je subjektivno. B) upravičenost, ki je negotova. C) opravičilo, ki je neodvisno od izkušnje. D) Utemeljitev na podlagi čutnega zaznavanja.
A) Razum je pri iskanju znanja nepomemben. B) Razum ovira iskanje resnice. C) Razum je bistvenega pomena v procesu pridobivanja in potrjevanja znanja. D) Razum vodi do subjektivnih prepričanj.
A) Opravičilo, ki je samoumevno. B) Opravičilo, ki temelji na izkušnjah. C) Opravičilo, ki temelji na čustvih. D) opravičilo, ki je neločljivo povezano s človeško naravo.
A) Zgodovinska epistemologija B) Formalna epistemologija C) Epistemologija, ki temelji na naravoslovnih metodah D) Socialna epistemologija
A) Empirične metode in odkritja. B) Zgodovinski pogoji znanja. C) Skupnostni vidiki znanja. D) Formalni orodji iz logike.
A) Socialna epistemologija B) Zgodovinska epistemologija C) Epistemologija, ki upošteva naravne in družbene dejavnike D) Formalna epistemologija
A) Srednjevekovje B) Grška filozofija C) Kitajska filozofija D) Indijska filozofija
A) Praktično znanje (znanje o tem, kako) B) Poznavanje (znanje skozi izkušnjo) C) Analitične resnice D) Deklarativno znanje (znanje o dejstvih)
A) Ravi B) David Hume C) Marta Vieira da Silva D) Willard Van Orman Quine
A) Instrumentalna vrednost. B) Subjektivna vrednost. C) Notranja vrednost. D) Objektivna vrednost.
A) Relativna. B) Objektivna. C) Pragmatistična. D) Subjektivna.
A) Percepcija B) Spomin C) Razum D) Introspekcija
A) Introspekcija B) Pričevanje C) Razum D) Spomin
A) Podpornik B) Potrditev C) Potrditev D) Osporevalec
A) Pričevanje B) Gotovost C) Odprtost D) Odvzem
A) Gotovost B) Razumevanje C) Izjava znanja D) Racionalnost
A) Natančnost B) Gotovost C) Dvome D) Modrost
A) Dvomi B) Izjava C) Skrbnost D) Gotovost
A) Temeljijo izključno na senzoričnem zaznavanju. B) Uporabljajo fiksne standarde v različnih kontekstih. C) Vključujejo razlikovanje od relevantnih alternativ. D) So odvisne od konteksta.
A) Verski skepticizem B) Skeptičnost glede obstoja zunanjega sveta C) Moralni skepticizem D) Metafiški skepticizem
A) Kartezijanci B) Empiristi C) Akademski skeptiki D) Pirronovi skeptiki
A) Fenomenologija B) Pragmatizem C) Logični pozitivizem D) Metodološki skepticizem
A) Argument o sanjah. B) Kosmološki argument. C) Ontološki argument. D) Argument o 'jaz mislim, torej sem'.
A) Egzistencializem B) Racionalizem C) Skeptičnost D) Empirizem
A) Empirično znanje B) Prazna plat C) Vrojenje ideje D) Senzorični vtisi
A) Tabula rasa (prazna plošča) B) Čutilne informacije C) Empirični dokazi D) Prirojene kategorije
A) Skeptičnost B) Racionalizem C) Empirizem D) Pragmatizem
A) Samo logična dedukcija B) Čutilni vtis C) Racionalna intuicija D) Prirojene ideje
A) Koherentizem B) Fundamentalizem C) Infinitizem D) Fundamentalni koherentizem
A) Eksternalizem B) Epistemologija vrednot C) Internalizem D) Zanesljivost
A) Reliabilizem B) Evidencializem C) Epistemologija, ki se osredotoča na kreposti D) Internalizem
A) Ko se kažejo intelektualne vrednote. B) Ko ga podpirajo dokazi v posameznikovi misli. C) Ko je v skladu z zunanjimi dejavniki. D) Ko je rezultat zanesljivih procesov.
A) Teorija verjetnosti. B) Zdrav razum in naravoslovje. C) Introspekcija in refleksija. D) Empirična opazovanja.
A) Vloga intuicije pri oblikovanju znanstvenih teorij. B) Določanje etičnih posledic znanstvenih odkritij. C) Raziskovanje estetske vrednosti znanstvenih modelov. D) Kako posamezne opazovalne ugotovitve lahko podpirajo splošne znanstvene zakone.
A) Skeptiki B) Neoplatonizem C) Epikurejci D) Stoiki
A) Viljem iz Ockhama B) Anzelm iz Canterburyja C) Peter Abelard D) Tomaž Akvinski
A) Thomas Aquinas B) Peter Abelard C) Anselm iz Canterburyja D) William iz Ockhama
A) René Descartes B) Gottfried Wilhelm Leibniz C) Baruch Spinoza D) John Locke
A) Georg Wilhelm Friedrich Hegel B) Immanuel Kant C) John Stuart Mill D) Charles Peirce
A) Georg Wilhelm Friedrich Hegel B) John Stuart Mill C) Charles Peirce D) Immanuel Kant
A) Alvin Goldman B) Linda Zagzebski C) Ernest Sosa D) Edmund Gettier
A) Bertrand Russell B) G. E. Moore C) A. J. Ayer D) Ludwig Wittgenstein
A) A. J. Ayer B) Edmund Husserl C) J. L. Austin D) Karl Popper
A) G. E. Moore B) Ludwig Wittgenstein C) Bertrand Russell D) A. J. Ayer
A) Alvin Goldman B) Linda Zagzebski C) Ernest Sosa D) Edmund Gettier
A) Gaṅgeśa B) Al-Ghazali C) Wang Yangming D) Anzelm iz Canterburyja
A) Nyaya B) Budistična filozofija C) Ajñana D) Neoplatonizem
A) Mozi B) Xunzi C) Mencius D) Konfucij
A) Dharmakirti B) Asanga C) Vasubandhu D) Nagarjuna
A) Epikurejstvo B) Neoplatonizem C) Stoicizem D) Skeptičnost
A) Mencij B) Konfucij C) Mozi D) Xunzi
A) Al-Ghazali B) al-Farabi C) Averroes D) Ibn Sina
A) David Hume B) John Locke C) George Berkeley D) Thomas Hobbes
A) René Descartes B) David Hume C) Immanuel Kant D) John Locke
A) Georg Wilhelm Friedrich Hegel B) Immanuel Kant C) Charles Peirce D) John Stuart Mill |
Ustvarjeno z That Quiz —
kjer je izdelava in reševanje testov narejena enostavno za matematiko in ostale predmete.