Epistemologija
A) Prepričanje, da je skepticizem ključ do znanja. B) Prepričanje, da je znanje subjektivno. C) Prepričanje, da znanje pridobimo predvsem z razumom. D) Prepričanje, da znanje pridobimo predvsem z izkušnjami.
A) Znanje, ki je negotovo. B) Znanje, ki temelji na čutnem zaznavanju. C) Znanje, ki je subjektivno. D) Znanje, ki je neodvisno od izkušenj.
A) Stališče, da resnica ustreza resničnosti. B) Stališče, da je resnica subjektivna. C) Stališče, da je resnica relativna. D) Stališče, da resnice ni mogoče spoznati.
A) Stališče, da je resnica nedosegljiva. B) Stališče, da je resnica tisto, o čemer se skupina ljudi strinja. C) Stališče, da je resnica relativna. D) Stališče, da je resnica univerzalna.
A) Resnica je skladnost med propozicijo in resničnostjo. B) Resnica je tisto, o čemer se skupina ljudi strinja. C) Resnica je za ljudi nedosegljiva. D) Resnica je subjektivna in se razlikuje od človeka do človeka.
A) Dokazi imajo ključno vlogo pri utemeljevanju prepričanj kot resničnih ali verjetnih. B) V procesu sklepanja lahko dokaze prezremo. C) Dokazi niso potrebni za oblikovanje prepričanj. D) Dokazi le ovirajo prizadevanje za znanje.
A) Zavračanje vseh oblik znanja. B) Prepričanje, da je skepticizem neupravičen. C) Stališče, da sta resnica in znanje absolutna. D) Stališče, da sta resnica in znanje relativna za posameznike ali kulture.
A) Aristotel B) Kant C) Platon D) Descartes
A) Problem usklajevanja nasprotujočih si prepričanj. B) Problem razlikovanja med resnico in lažjo. C) Problem iskanja logične podlage za utemeljitev induktivnega sklepanja. D) Problem opredelitve absolutne resnice.
A) Utemeljitev na podlagi čutnega zaznavanja. B) opravičilo, ki je neodvisno od izkušnje. C) upravičenost, ki je negotova. D) Opravičilo, ki je subjektivno.
A) Razum je bistvenega pomena v procesu pridobivanja in potrjevanja znanja. B) Razum je pri iskanju znanja nepomemben. C) Razum ovira iskanje resnice. D) Razum vodi do subjektivnih prepričanj.
A) opravičilo, ki je neločljivo povezano s človeško naravo. B) Opravičilo, ki temelji na čustvih. C) Opravičilo, ki je samoumevno. D) Opravičilo, ki temelji na izkušnjah.
A) Zgodovinska epistemologija B) Formalna epistemologija C) Socialna epistemologija D) Epistemologija, ki temelji na naravoslovnih metodah
A) Empirične metode in odkritja. B) Zgodovinski pogoji znanja. C) Skupnostni vidiki znanja. D) Formalni orodji iz logike.
A) Socialna epistemologija B) Formalna epistemologija C) Zgodovinska epistemologija D) Epistemologija, ki upošteva naravne in družbene dejavnike
A) Srednjevekovje B) Grška filozofija C) Indijska filozofija D) Kitajska filozofija
A) Analitične resnice B) Poznavanje (znanje skozi izkušnjo) C) Praktično znanje (znanje o tem, kako) D) Deklarativno znanje (znanje o dejstvih)
A) David Hume B) Marta Vieira da Silva C) Willard Van Orman Quine D) Ravi
A) Notranja vrednost. B) Subjektivna vrednost. C) Instrumentalna vrednost. D) Objektivna vrednost.
A) Relativna. B) Objektivna. C) Pragmatistična. D) Subjektivna.
A) Spomin B) Introspekcija C) Percepcija D) Razum
A) Razum B) Pričevanje C) Spomin D) Introspekcija
A) Osporevalec B) Potrditev C) Potrditev D) Podpornik
A) Odprtost B) Odvzem C) Pričevanje D) Gotovost
A) Gotovost B) Razumevanje C) Izjava znanja D) Racionalnost
A) Modrost B) Natančnost C) Dvome D) Gotovost
A) Gotovost B) Skrbnost C) Dvomi D) Izjava
A) Uporabljajo fiksne standarde v različnih kontekstih. B) So odvisne od konteksta. C) Temeljijo izključno na senzoričnem zaznavanju. D) Vključujejo razlikovanje od relevantnih alternativ.
A) Moralni skepticizem B) Skeptičnost glede obstoja zunanjega sveta C) Verski skepticizem D) Metafiški skepticizem
A) Kartezijanci B) Empiristi C) Akademski skeptiki D) Pirronovi skeptiki
A) Metodološki skepticizem B) Pragmatizem C) Fenomenologija D) Logični pozitivizem
A) Argument o 'jaz mislim, torej sem'. B) Ontološki argument. C) Kosmološki argument. D) Argument o sanjah.
A) Skeptičnost B) Racionalizem C) Egzistencializem D) Empirizem
A) Vrojenje ideje B) Senzorični vtisi C) Prazna plat D) Empirično znanje
A) Čutilne informacije B) Prirojene kategorije C) Empirični dokazi D) Tabula rasa (prazna plošča)
A) Empirizem B) Racionalizem C) Pragmatizem D) Skeptičnost
A) Čutilni vtis B) Prirojene ideje C) Racionalna intuicija D) Samo logična dedukcija
A) Infinitizem B) Fundamentalizem C) Koherentizem D) Fundamentalni koherentizem
A) Epistemologija vrednot B) Eksternalizem C) Zanesljivost D) Internalizem
A) Reliabilizem B) Evidencializem C) Internalizem D) Epistemologija, ki se osredotoča na kreposti
A) Ko je rezultat zanesljivih procesov. B) Ko je v skladu z zunanjimi dejavniki. C) Ko se kažejo intelektualne vrednote. D) Ko ga podpirajo dokazi v posameznikovi misli.
A) Empirična opazovanja. B) Introspekcija in refleksija. C) Teorija verjetnosti. D) Zdrav razum in naravoslovje.
A) Raziskovanje estetske vrednosti znanstvenih modelov. B) Določanje etičnih posledic znanstvenih odkritij. C) Kako posamezne opazovalne ugotovitve lahko podpirajo splošne znanstvene zakone. D) Vloga intuicije pri oblikovanju znanstvenih teorij.
A) Skeptiki B) Neoplatonizem C) Epikurejci D) Stoiki
A) Peter Abelard B) Anzelm iz Canterburyja C) Tomaž Akvinski D) Viljem iz Ockhama
A) Anselm iz Canterburyja B) Peter Abelard C) Thomas Aquinas D) William iz Ockhama
A) Baruch Spinoza B) John Locke C) Gottfried Wilhelm Leibniz D) René Descartes
A) John Stuart Mill B) Immanuel Kant C) Charles Peirce D) Georg Wilhelm Friedrich Hegel
A) Charles Peirce B) John Stuart Mill C) Georg Wilhelm Friedrich Hegel D) Immanuel Kant
A) Alvin Goldman B) Ernest Sosa C) Edmund Gettier D) Linda Zagzebski
A) Bertrand Russell B) A. J. Ayer C) G. E. Moore D) Ludwig Wittgenstein
A) A. J. Ayer B) J. L. Austin C) Edmund Husserl D) Karl Popper
A) G. E. Moore B) Bertrand Russell C) Ludwig Wittgenstein D) A. J. Ayer
A) Ernest Sosa B) Linda Zagzebski C) Alvin Goldman D) Edmund Gettier
A) Al-Ghazali B) Gaṅgeśa C) Anzelm iz Canterburyja D) Wang Yangming
A) Ajñana B) Neoplatonizem C) Budistična filozofija D) Nyaya
A) Mencius B) Xunzi C) Mozi D) Konfucij
A) Vasubandhu B) Dharmakirti C) Nagarjuna D) Asanga
A) Stoicizem B) Skeptičnost C) Neoplatonizem D) Epikurejstvo
A) Xunzi B) Mencij C) Konfucij D) Mozi
A) al-Farabi B) Averroes C) Ibn Sina D) Al-Ghazali
A) David Hume B) Thomas Hobbes C) John Locke D) George Berkeley
A) René Descartes B) John Locke C) David Hume D) Immanuel Kant
A) Immanuel Kant B) Georg Wilhelm Friedrich Hegel C) John Stuart Mill D) Charles Peirce |
Ustvarjeno z That Quiz —
kjer je izdelava in reševanje testov narejena enostavno za matematiko in ostale predmete.