Epistemologija
A) Prepričanje, da znanje pridobimo predvsem z izkušnjami. B) Prepričanje, da je znanje subjektivno. C) Prepričanje, da znanje pridobimo predvsem z razumom. D) Prepričanje, da je skepticizem ključ do znanja.
A) Znanje, ki temelji na čutnem zaznavanju. B) Znanje, ki je neodvisno od izkušenj. C) Znanje, ki je subjektivno. D) Znanje, ki je negotovo.
A) Stališče, da je resnica relativna. B) Stališče, da resnice ni mogoče spoznati. C) Stališče, da resnica ustreza resničnosti. D) Stališče, da je resnica subjektivna.
A) Stališče, da je resnica univerzalna. B) Stališče, da je resnica tisto, o čemer se skupina ljudi strinja. C) Stališče, da je resnica relativna. D) Stališče, da je resnica nedosegljiva.
A) Resnica je za ljudi nedosegljiva. B) Resnica je skladnost med propozicijo in resničnostjo. C) Resnica je tisto, o čemer se skupina ljudi strinja. D) Resnica je subjektivna in se razlikuje od človeka do človeka.
A) V procesu sklepanja lahko dokaze prezremo. B) Dokazi le ovirajo prizadevanje za znanje. C) Dokazi imajo ključno vlogo pri utemeljevanju prepričanj kot resničnih ali verjetnih. D) Dokazi niso potrebni za oblikovanje prepričanj.
A) Prepričanje, da je skepticizem neupravičen. B) Stališče, da sta resnica in znanje absolutna. C) Zavračanje vseh oblik znanja. D) Stališče, da sta resnica in znanje relativna za posameznike ali kulture.
A) Platon B) Kant C) Aristotel D) Descartes
A) Problem razlikovanja med resnico in lažjo. B) Problem iskanja logične podlage za utemeljitev induktivnega sklepanja. C) Problem usklajevanja nasprotujočih si prepričanj. D) Problem opredelitve absolutne resnice.
A) Utemeljitev na podlagi čutnega zaznavanja. B) opravičilo, ki je neodvisno od izkušnje. C) upravičenost, ki je negotova. D) Opravičilo, ki je subjektivno.
A) Razum je pri iskanju znanja nepomemben. B) Razum je bistvenega pomena v procesu pridobivanja in potrjevanja znanja. C) Razum vodi do subjektivnih prepričanj. D) Razum ovira iskanje resnice.
A) Opravičilo, ki temelji na izkušnjah. B) opravičilo, ki je neločljivo povezano s človeško naravo. C) Opravičilo, ki je samoumevno. D) Opravičilo, ki temelji na čustvih.
A) Zgodovinska epistemologija B) Socialna epistemologija C) Epistemologija, ki temelji na naravoslovnih metodah D) Formalna epistemologija
A) Formalni orodji iz logike. B) Skupnostni vidiki znanja. C) Empirične metode in odkritja. D) Zgodovinski pogoji znanja.
A) Epistemologija, ki upošteva naravne in družbene dejavnike B) Formalna epistemologija C) Zgodovinska epistemologija D) Socialna epistemologija
A) Indijska filozofija B) Grška filozofija C) Kitajska filozofija D) Srednjevekovje
A) Poznavanje (znanje skozi izkušnjo) B) Analitične resnice C) Praktično znanje (znanje o tem, kako) D) Deklarativno znanje (znanje o dejstvih)
A) Marta Vieira da Silva B) Ravi C) Willard Van Orman Quine D) David Hume
A) Instrumentalna vrednost. B) Objektivna vrednost. C) Notranja vrednost. D) Subjektivna vrednost.
A) Relativna. B) Pragmatistična. C) Subjektivna. D) Objektivna.
A) Introspekcija B) Percepcija C) Spomin D) Razum
A) Razum B) Spomin C) Pričevanje D) Introspekcija
A) Potrditev B) Osporevalec C) Potrditev D) Podpornik
A) Gotovost B) Odprtost C) Odvzem D) Pričevanje
A) Izjava znanja B) Razumevanje C) Racionalnost D) Gotovost
A) Modrost B) Dvome C) Natančnost D) Gotovost
A) Skrbnost B) Dvomi C) Izjava D) Gotovost
A) Uporabljajo fiksne standarde v različnih kontekstih. B) So odvisne od konteksta. C) Vključujejo razlikovanje od relevantnih alternativ. D) Temeljijo izključno na senzoričnem zaznavanju.
A) Verski skepticizem B) Moralni skepticizem C) Metafiški skepticizem D) Skeptičnost glede obstoja zunanjega sveta
A) Kartezijanci B) Akademski skeptiki C) Pirronovi skeptiki D) Empiristi
A) Logični pozitivizem B) Pragmatizem C) Fenomenologija D) Metodološki skepticizem
A) Argument o sanjah. B) Ontološki argument. C) Kosmološki argument. D) Argument o 'jaz mislim, torej sem'.
A) Racionalizem B) Skeptičnost C) Egzistencializem D) Empirizem
A) Vrojenje ideje B) Empirično znanje C) Senzorični vtisi D) Prazna plat
A) Tabula rasa (prazna plošča) B) Čutilne informacije C) Empirični dokazi D) Prirojene kategorije
A) Pragmatizem B) Racionalizem C) Skeptičnost D) Empirizem
A) Prirojene ideje B) Samo logična dedukcija C) Čutilni vtis D) Racionalna intuicija
A) Fundamentalni koherentizem B) Infinitizem C) Fundamentalizem D) Koherentizem
A) Epistemologija vrednot B) Eksternalizem C) Zanesljivost D) Internalizem
A) Reliabilizem B) Evidencializem C) Internalizem D) Epistemologija, ki se osredotoča na kreposti
A) Ko je v skladu z zunanjimi dejavniki. B) Ko se kažejo intelektualne vrednote. C) Ko ga podpirajo dokazi v posameznikovi misli. D) Ko je rezultat zanesljivih procesov.
A) Empirična opazovanja. B) Teorija verjetnosti. C) Zdrav razum in naravoslovje. D) Introspekcija in refleksija.
A) Določanje etičnih posledic znanstvenih odkritij. B) Vloga intuicije pri oblikovanju znanstvenih teorij. C) Kako posamezne opazovalne ugotovitve lahko podpirajo splošne znanstvene zakone. D) Raziskovanje estetske vrednosti znanstvenih modelov.
A) Stoiki B) Epikurejci C) Neoplatonizem D) Skeptiki
A) Tomaž Akvinski B) Anzelm iz Canterburyja C) Viljem iz Ockhama D) Peter Abelard
A) Thomas Aquinas B) William iz Ockhama C) Peter Abelard D) Anselm iz Canterburyja
A) Baruch Spinoza B) John Locke C) Gottfried Wilhelm Leibniz D) René Descartes
A) Immanuel Kant B) Georg Wilhelm Friedrich Hegel C) John Stuart Mill D) Charles Peirce
A) Charles Peirce B) Immanuel Kant C) Georg Wilhelm Friedrich Hegel D) John Stuart Mill
A) Alvin Goldman B) Linda Zagzebski C) Edmund Gettier D) Ernest Sosa
A) Bertrand Russell B) A. J. Ayer C) Ludwig Wittgenstein D) G. E. Moore
A) J. L. Austin B) Karl Popper C) A. J. Ayer D) Edmund Husserl
A) Ludwig Wittgenstein B) G. E. Moore C) Bertrand Russell D) A. J. Ayer
A) Alvin Goldman B) Linda Zagzebski C) Edmund Gettier D) Ernest Sosa
A) Gaṅgeśa B) Al-Ghazali C) Wang Yangming D) Anzelm iz Canterburyja
A) Budistična filozofija B) Ajñana C) Nyaya D) Neoplatonizem
A) Konfucij B) Mencius C) Mozi D) Xunzi
A) Dharmakirti B) Nagarjuna C) Asanga D) Vasubandhu
A) Neoplatonizem B) Epikurejstvo C) Skeptičnost D) Stoicizem
A) Konfucij B) Mencij C) Xunzi D) Mozi
A) Al-Ghazali B) Averroes C) Ibn Sina D) al-Farabi
A) Thomas Hobbes B) George Berkeley C) David Hume D) John Locke
A) David Hume B) Immanuel Kant C) René Descartes D) John Locke
A) John Stuart Mill B) Charles Peirce C) Georg Wilhelm Friedrich Hegel D) Immanuel Kant |
Ustvarjeno z That Quiz —
kjer je izdelava in reševanje testov narejena enostavno za matematiko in ostale predmete.