![]()
A) Hipokampus. B) Brocovo in Wernickejevo področje. C) Cerebelum. D) Prefrontalni korteks.
A) Motorične spretnosti. B) Jezikovno razumevanje. C) Glasbene sposobnosti. D) Reševanje problemov.
A) Noam Chomsky. B) B.F. Skinner. C) Lev Vigotski. D) Jean Piaget.
A) Koncept, da se lahko ljudje brez težav učijo več jezikov hkrati. B) Teorija, da na razvoj jezika vplivajo izključno socialni stiki. C) Ideja, da obstaja omejeno starostno obdobje, v katerem lahko oseba usvoji jezik z znanjem, podobnim materinščini. D) Prepričanje, da se jezika naučimo izključno s posnemanjem.
A) Rentgensko slikanje. B) Funkcionalno slikanje z magnetno resonanco (fMRI). C) Ultrazvok. D) Ehokardiogram.
A) Sintaksa. B) Pragmatika. C) Fonologija. D) Morfologija.
A) Afazija B) Apraksija C) Disgrafija D) Disleksija
A) Fonetika. B) Pragmatika. C) Semantika. D) Sintaksa.
A) Magnetna resonanca B) Opazovanja vedenja C) Sledenje očem D) Posnetki EEG
A) Disleksija B) Afazija C) Disgrafija D) Apraksija
A) Sociolingvistika. B) Fonetika. C) Sintaksa. D) Pragmatika.
A) sposobnost zaznavanja subtilnih jezikovnih odtenkov. B) Zavedanje in razumevanje lastnih miselnih procesov. C) Proces priklica spomina. D) Študij pisnega jezika.
A) Teorija v psiholingvistiki, ki se osredotoča na skladenjsko dvoumnost pri obdelavi stavkov. B) Psihološki okvir za preučevanje zaznavanja jezika. C) Vrtnarska tehnika, povezana z učenjem jezikov. D) Metoda za ustvarjanje zapletenih jezikovnih struktur.
A) Študij starih jezikov. B) Hitro pridobivanje besedišča v novem jeziku. C) Postopna izguba znanja jezika zaradi manjše uporabe ali izpostavljenosti. D) Razvoj edinstvenega jezikovnega narečja.
A) Uporaba strojnega prevajanja v dvojezičnih skupnostih. B) Študij antičnih dvojezičnih besedil. C) Kognitivni proces prehajanja med dvema jezikoma med pogovorom. D) Teorija razvoja jezika.
A) Teorija, da jezik izvira iz skupnega korena. B) Koncept, da jezik in kultura nista povezana. C) Ideja, da jezik vpliva na kognicijo. D) Prepričanje, da je jezik nespremenljiv.
A) Nevrolingvistika. B) Fonetika. C) Morfologija. D) Sintaksa.
A) Morfologija. B) Fonetika. C) Sintaksa. D) Linguisticna relativnost.
A) Prirojeni nasproti pridobljenim vedenjem B) Behaviorizem nasproti psihoanalizi C) Kvalitativne nasproti kvantitativnim raziskovalnim metodam D) Narava nasproti okolju pri kognitivnem razvoju
A) Prirojene lastnosti niso bile priznane. B) Prirojene lastnosti so bile smatrane za nepomembne. C) Prirojene lastnosti so bile videne kot izključno biološke. D) Prirojene lastnosti so bile široko sprejete.
A) Humanistični model B) Kognitivni model C) Behavioristični model D) Psikoanalitični model
A) Kognitivna znanost B) Etnologija C) Behaviorizem D) Psikoanaliza
A) Kot čisto kulturni fenomen. B) Kot prirojeno človeško vedenje. C) Kot nekaj, kar nima pomembnega vpliva na psihologijo. D) Kot vedenje, ki je pridobljeno le preko učenja.
A) Noam Chomsky B) Jacob Kantor C) Edward Thorndike D) Nicholas Pronko
A) 1959 B) 1936 C) 1946 D) 1954
A) Charles E. Osgood B) Nicholas Pronko C) Jacob Kantor D) Edward Thorndike
A) Behavioristična perspektiva B) Mentalistične teorije C) Inatistična perspektiva D) Emergentizem
A) Hipoteza o prirojeni naravi. B) Hipoteza o univerzalni gramatiki. C) Hipoteza o nastajanju (emergentizem). D) Behavioristična hipoteza.
A) Eksperimenti z opazovanjem vedenja. B) Računalniška tehnologija, ki uporablja modele nevronskih mrež. C) Psihološke ankete. D) Terensko lingvistično delo.
A) Napake pri združevanju elementov nakazujejo naključno tvorbo besed. B) Morfologsko kompleksne besede so sestavljene iz združenih morfema. C) Morfemi nimajo vloge pri oblikovanju besed. D) Besede so iz pomnila pridobljene kot celote.
A) Izvedba B) Formulacija C) Artikulacija D) Konceptualizacija
A) Naloge, ki preizkušajo nevrološke funkcije. B) Naloge, ki uporabljajo računalniške metode. C) Naloge, ki preizkušajo kognitivne procese. D) Naloge, ki preizkušajo vedenje.
A) Naloga poimenovanja slik. B) Naloga odločanja glede besed (leksikalna odločitev). C) Naloga spominjanja. D) Naloga dokončevanja povedi.
A) Par besed, ki sta fonetično podobni. B) Par besed, ki nista besedi. C) Par besed, ki sta semantično povezani. D) Par besed, ki nista povezani.
A) Kodiranje besed B) Govorno produkcijo C) Efekti predhodne obdelave D) Razumevanje povedi
A) Chomsky B) Fodor C) Rayner (1978) D) Tanenhaus in sodelavci (1995)
A) Paradigma sledenja gibanju oči. B) Naloga leksikalne odločitve. C) Vizualna paradigma. D) Semantična aktivacija.
A) Zamenjava fonemov (spunerizem) B) Premik morfema C) Združitev D) Zamenjava
A) Uporabljanje starega vzorca B) Predvidevanje C) Premik morfeme D) Zamenjava
A) Leksična substitucija B) Premik morfema C) Mešanje D) Izmenjava fonemov
A) Izmenjava B) Anticipacija C) Perseveracija D) Substitucija
A) Testi kategorizacije B) Naloge, ki merijo čas reakcije C) Pragi zaznavnih razlik (JND) D) Tehnike nevroobrazovanja
A) Nekaj tisoč nevronov na pikslo. B) Milisekundna natančnost pri zaznavi aktivnosti v možganih. C) Razumevanje jezika na kvalitativni ravni. D) Neposredna stimulacija nevronov. |