![]()
A) Cerebelum. B) Prefrontalni korteks. C) Hipokampus. D) Brocovo in Wernickejevo področje.
A) Motorične spretnosti. B) Jezikovno razumevanje. C) Glasbene sposobnosti. D) Reševanje problemov.
A) Lev Vigotski. B) Jean Piaget. C) Noam Chomsky. D) B.F. Skinner.
A) Prepričanje, da se jezika naučimo izključno s posnemanjem. B) Koncept, da se lahko ljudje brez težav učijo več jezikov hkrati. C) Teorija, da na razvoj jezika vplivajo izključno socialni stiki. D) Ideja, da obstaja omejeno starostno obdobje, v katerem lahko oseba usvoji jezik z znanjem, podobnim materinščini.
A) Ultrazvok. B) Rentgensko slikanje. C) Funkcionalno slikanje z magnetno resonanco (fMRI). D) Ehokardiogram.
A) Sintaksa. B) Morfologija. C) Fonologija. D) Pragmatika.
A) Afazija B) Disleksija C) Disgrafija D) Apraksija
A) Semantika. B) Sintaksa. C) Pragmatika. D) Fonetika.
A) Magnetna resonanca B) Posnetki EEG C) Sledenje očem D) Opazovanja vedenja
A) Disleksija B) Afazija C) Apraksija D) Disgrafija
A) Sintaksa. B) Sociolingvistika. C) Fonetika. D) Pragmatika.
A) Zavedanje in razumevanje lastnih miselnih procesov. B) Študij pisnega jezika. C) sposobnost zaznavanja subtilnih jezikovnih odtenkov. D) Proces priklica spomina.
A) Metoda za ustvarjanje zapletenih jezikovnih struktur. B) Teorija v psiholingvistiki, ki se osredotoča na skladenjsko dvoumnost pri obdelavi stavkov. C) Psihološki okvir za preučevanje zaznavanja jezika. D) Vrtnarska tehnika, povezana z učenjem jezikov.
A) Študij starih jezikov. B) Razvoj edinstvenega jezikovnega narečja. C) Postopna izguba znanja jezika zaradi manjše uporabe ali izpostavljenosti. D) Hitro pridobivanje besedišča v novem jeziku.
A) Študij antičnih dvojezičnih besedil. B) Uporaba strojnega prevajanja v dvojezičnih skupnostih. C) Kognitivni proces prehajanja med dvema jezikoma med pogovorom. D) Teorija razvoja jezika.
A) Prepričanje, da je jezik nespremenljiv. B) Koncept, da jezik in kultura nista povezana. C) Teorija, da jezik izvira iz skupnega korena. D) Ideja, da jezik vpliva na kognicijo.
A) Morfologija. B) Sintaksa. C) Nevrolingvistika. D) Fonetika.
A) Linguisticna relativnost. B) Morfologija. C) Sintaksa. D) Fonetika.
A) Prirojeni nasproti pridobljenim vedenjem B) Behaviorizem nasproti psihoanalizi C) Kvalitativne nasproti kvantitativnim raziskovalnim metodam D) Narava nasproti okolju pri kognitivnem razvoju
A) Prirojene lastnosti so bile smatrane za nepomembne. B) Prirojene lastnosti so bile široko sprejete. C) Prirojene lastnosti so bile videne kot izključno biološke. D) Prirojene lastnosti niso bile priznane.
A) Humanistični model B) Psikoanalitični model C) Kognitivni model D) Behavioristični model
A) Etnologija B) Kognitivna znanost C) Behaviorizem D) Psikoanaliza
A) Kot nekaj, kar nima pomembnega vpliva na psihologijo. B) Kot čisto kulturni fenomen. C) Kot vedenje, ki je pridobljeno le preko učenja. D) Kot prirojeno človeško vedenje.
A) Edward Thorndike B) Nicholas Pronko C) Jacob Kantor D) Noam Chomsky
A) 1954 B) 1959 C) 1946 D) 1936
A) Jacob Kantor B) Nicholas Pronko C) Charles E. Osgood D) Edward Thorndike
A) Inatistična perspektiva B) Behavioristična perspektiva C) Mentalistične teorije D) Emergentizem
A) Hipoteza o nastajanju (emergentizem). B) Behavioristična hipoteza. C) Hipoteza o univerzalni gramatiki. D) Hipoteza o prirojeni naravi.
A) Terensko lingvistično delo. B) Psihološke ankete. C) Eksperimenti z opazovanjem vedenja. D) Računalniška tehnologija, ki uporablja modele nevronskih mrež.
A) Morfologsko kompleksne besede so sestavljene iz združenih morfema. B) Besede so iz pomnila pridobljene kot celote. C) Morfemi nimajo vloge pri oblikovanju besed. D) Napake pri združevanju elementov nakazujejo naključno tvorbo besed.
A) Formulacija B) Izvedba C) Artikulacija D) Konceptualizacija
A) Naloge, ki preizkušajo kognitivne procese. B) Naloge, ki uporabljajo računalniške metode. C) Naloge, ki preizkušajo vedenje. D) Naloge, ki preizkušajo nevrološke funkcije.
A) Naloga poimenovanja slik. B) Naloga spominjanja. C) Naloga dokončevanja povedi. D) Naloga odločanja glede besed (leksikalna odločitev).
A) Par besed, ki nista povezani. B) Par besed, ki nista besedi. C) Par besed, ki sta fonetično podobni. D) Par besed, ki sta semantično povezani.
A) Govorno produkcijo B) Kodiranje besed C) Efekti predhodne obdelave D) Razumevanje povedi
A) Chomsky B) Rayner (1978) C) Fodor D) Tanenhaus in sodelavci (1995)
A) Vizualna paradigma. B) Semantična aktivacija. C) Naloga leksikalne odločitve. D) Paradigma sledenja gibanju oči.
A) Združitev B) Premik morfema C) Zamenjava D) Zamenjava fonemov (spunerizem)
A) Zamenjava B) Predvidevanje C) Premik morfeme D) Uporabljanje starega vzorca
A) Izmenjava fonemov B) Leksična substitucija C) Premik morfema D) Mešanje
A) Izmenjava B) Substitucija C) Perseveracija D) Anticipacija
A) Pragi zaznavnih razlik (JND) B) Testi kategorizacije C) Naloge, ki merijo čas reakcije D) Tehnike nevroobrazovanja
A) Razumevanje jezika na kvalitativni ravni. B) Nekaj tisoč nevronov na pikslo. C) Neposredna stimulacija nevronov. D) Milisekundna natančnost pri zaznavi aktivnosti v možganih. |