![]()
A) Prefrontalni korteks. B) Brocovo in Wernickejevo področje. C) Hipokampus. D) Cerebelum.
A) Motorične spretnosti. B) Reševanje problemov. C) Glasbene sposobnosti. D) Jezikovno razumevanje.
A) Jean Piaget. B) B.F. Skinner. C) Lev Vigotski. D) Noam Chomsky.
A) Prepričanje, da se jezika naučimo izključno s posnemanjem. B) Koncept, da se lahko ljudje brez težav učijo več jezikov hkrati. C) Teorija, da na razvoj jezika vplivajo izključno socialni stiki. D) Ideja, da obstaja omejeno starostno obdobje, v katerem lahko oseba usvoji jezik z znanjem, podobnim materinščini.
A) Funkcionalno slikanje z magnetno resonanco (fMRI). B) Rentgensko slikanje. C) Ultrazvok. D) Ehokardiogram.
A) Sintaksa. B) Fonologija. C) Morfologija. D) Pragmatika.
A) Apraksija B) Disgrafija C) Afazija D) Disleksija
A) Sintaksa. B) Pragmatika. C) Semantika. D) Fonetika.
A) Sledenje očem B) Magnetna resonanca C) Posnetki EEG D) Opazovanja vedenja
A) Disgrafija B) Apraksija C) Afazija D) Disleksija
A) Sintaksa. B) Pragmatika. C) Sociolingvistika. D) Fonetika.
A) sposobnost zaznavanja subtilnih jezikovnih odtenkov. B) Proces priklica spomina. C) Študij pisnega jezika. D) Zavedanje in razumevanje lastnih miselnih procesov.
A) Metoda za ustvarjanje zapletenih jezikovnih struktur. B) Psihološki okvir za preučevanje zaznavanja jezika. C) Teorija v psiholingvistiki, ki se osredotoča na skladenjsko dvoumnost pri obdelavi stavkov. D) Vrtnarska tehnika, povezana z učenjem jezikov.
A) Razvoj edinstvenega jezikovnega narečja. B) Študij starih jezikov. C) Postopna izguba znanja jezika zaradi manjše uporabe ali izpostavljenosti. D) Hitro pridobivanje besedišča v novem jeziku.
A) Uporaba strojnega prevajanja v dvojezičnih skupnostih. B) Kognitivni proces prehajanja med dvema jezikoma med pogovorom. C) Študij antičnih dvojezičnih besedil. D) Teorija razvoja jezika.
A) Prepričanje, da je jezik nespremenljiv. B) Teorija, da jezik izvira iz skupnega korena. C) Ideja, da jezik vpliva na kognicijo. D) Koncept, da jezik in kultura nista povezana.
A) Morfologija. B) Fonetika. C) Nevrolingvistika. D) Sintaksa.
A) Fonetika. B) Morfologija. C) Sintaksa. D) Linguisticna relativnost.
A) Prirojeni nasproti pridobljenim vedenjem B) Behaviorizem nasproti psihoanalizi C) Kvalitativne nasproti kvantitativnim raziskovalnim metodam D) Narava nasproti okolju pri kognitivnem razvoju
A) Prirojene lastnosti so bile videne kot izključno biološke. B) Prirojene lastnosti so bile široko sprejete. C) Prirojene lastnosti so bile smatrane za nepomembne. D) Prirojene lastnosti niso bile priznane.
A) Humanistični model B) Behavioristični model C) Kognitivni model D) Psikoanalitični model
A) Kognitivna znanost B) Etnologija C) Psikoanaliza D) Behaviorizem
A) Kot prirojeno človeško vedenje. B) Kot nekaj, kar nima pomembnega vpliva na psihologijo. C) Kot vedenje, ki je pridobljeno le preko učenja. D) Kot čisto kulturni fenomen.
A) Jacob Kantor B) Edward Thorndike C) Nicholas Pronko D) Noam Chomsky
A) 1959 B) 1946 C) 1954 D) 1936
A) Edward Thorndike B) Jacob Kantor C) Nicholas Pronko D) Charles E. Osgood
A) Behavioristična perspektiva B) Emergentizem C) Mentalistične teorije D) Inatistična perspektiva
A) Hipoteza o nastajanju (emergentizem). B) Hipoteza o univerzalni gramatiki. C) Behavioristična hipoteza. D) Hipoteza o prirojeni naravi.
A) Eksperimenti z opazovanjem vedenja. B) Psihološke ankete. C) Terensko lingvistično delo. D) Računalniška tehnologija, ki uporablja modele nevronskih mrež.
A) Napake pri združevanju elementov nakazujejo naključno tvorbo besed. B) Morfologsko kompleksne besede so sestavljene iz združenih morfema. C) Besede so iz pomnila pridobljene kot celote. D) Morfemi nimajo vloge pri oblikovanju besed.
A) Konceptualizacija B) Formulacija C) Artikulacija D) Izvedba
A) Naloge, ki preizkušajo kognitivne procese. B) Naloge, ki uporabljajo računalniške metode. C) Naloge, ki preizkušajo nevrološke funkcije. D) Naloge, ki preizkušajo vedenje.
A) Naloga odločanja glede besed (leksikalna odločitev). B) Naloga dokončevanja povedi. C) Naloga spominjanja. D) Naloga poimenovanja slik.
A) Par besed, ki nista besedi. B) Par besed, ki nista povezani. C) Par besed, ki sta semantično povezani. D) Par besed, ki sta fonetično podobni.
A) Kodiranje besed B) Efekti predhodne obdelave C) Govorno produkcijo D) Razumevanje povedi
A) Fodor B) Tanenhaus in sodelavci (1995) C) Rayner (1978) D) Chomsky
A) Semantična aktivacija. B) Vizualna paradigma. C) Naloga leksikalne odločitve. D) Paradigma sledenja gibanju oči.
A) Zamenjava fonemov (spunerizem) B) Zamenjava C) Združitev D) Premik morfema
A) Predvidevanje B) Premik morfeme C) Uporabljanje starega vzorca D) Zamenjava
A) Leksična substitucija B) Premik morfema C) Mešanje D) Izmenjava fonemov
A) Anticipacija B) Izmenjava C) Perseveracija D) Substitucija
A) Naloge, ki merijo čas reakcije B) Testi kategorizacije C) Tehnike nevroobrazovanja D) Pragi zaznavnih razlik (JND)
A) Milisekundna natančnost pri zaznavi aktivnosti v možganih. B) Neposredna stimulacija nevronov. C) Nekaj tisoč nevronov na pikslo. D) Razumevanje jezika na kvalitativni ravni. |